Računovodje v času popisa pregledamo in preštejemo vsa sredstva in njihove vire. Tiste, ki imajo fizično pojavno obliko, poiščemo znotraj organizacije, druge popišemo tako, da njihov obstoj potrdi nekdo ali nekaj zunaj naše organizacije – na njihovo zaznavanje praviloma nimamo vpliva. Ko je popis končan, popisna stanja primerjamo s knjigovodskimi in razlike odpravimo. Pri tem računovodje vemo, da je prava pot za odpravo razlik ena sama – knjigovodska stanja moramo uskladiti s popisnimi. Le tako smo lahko dolgoročno uspešni.
Popisov ne izvajamo le računovodje. Prav je, da popis vsake toliko opravi vsak, ki želi imeti jasno sliko o sebi. Če bomo pri popisu pošteni in natančni, nam bo rezultat popisa povedal veliko o nas in o praksi, ki nas je pripeljala do evidentiranega stanja. Spoznali bomo, ali so bile pretekle odločitve pravilne, in razmislili bomo lahko o tem, kakšni motivi so nas vodili pri odločanju. Na osnovi teh spoznanj bomo lažje načrtovali prihodnje cilje in se odločali za ravnanja, ki nas bodo vodila do njih.
Seveda se lahko zgodi, da nam rezultati popisa ne bodo všeč, saj bomo spoznali, da je ustvarjena samopodoba lepša od dejanskega stanja. Takrat nas lahko zamika, da bi realnost zatajili in še naprej ohranjali idealizirano lastno sliko. A takšno ravnanje je lahko pogubno, saj v iskanju načinov, kako zaobiti realnost, običajno še poglabljamo težave, ki so nas pripeljale do neželenega stanja. Če bomo z odpravo vzrokov za težave odlašali predolgo, se nam lahko zgodi, da ne bo poti nazaj.
V tem smislu nimamo izbire. Naše dojemanje in samopodobo moramo uskladiti z realnostjo, kot smo jo ugotovili s popisom. Le tako bomo presegli slabosti razmišljanja, ki nas je pripeljalo v neželeno stanje.
