Vsekakor bi moral biti kompetenten računovodja sposoben razumeti zbrane informacije in znati oceniti uspešnost preteklega poslovanja ter pomagati načrtovati prihodnje. Pomembno je namreč vedeti, da so vsi izračuni, obračuni in predračuni zaman, če jih ne znamo ustrezno predstaviti notranjim in zunanjim uporabnikom.
Kaj bi si mislili o računovodji, ki je sprva ugotovil, da je bilo lani 100 milijonov prihodkov, pol leta kasneje pa bi njihovo velikost popravil na 97? Ko bi ga prosili za pojasnilo, bi zamomljal, češ da smo manj proizvedli, pa tudi v prodajni službi ni šlo vse po načrtih, a kar brez skrbi, saj izguba še vedno ostaja tri milijone in vsaj tako velika se načrtuje tudi za letošnje poslovno leto.
Čeprav za velikost prihodkov in izgube verjetno ni kriv računovodja, bi krivdo za razkorak med prvotnim in popravljenim izračunom prav gotovo lahko pripisali njemu. Verjetno bi ob tako veliki korekciji prihodkov podvomili tudi o velikosti izkazane izgube in o njegovih letošnjih načrtih. Morda bi pomislili celo na to, da je do napačnih izračunov in dvomljivega rezultata prišlo zaradi pomanjkljivega notranjega nadzora, ki bi preprečil napake, ali pa zato, ker je imel računovodja zaradi različnih pritiskov težave pri ohranjanju integritete finančnih podatkov.
Opisani primer podatkov na trhlih nogah smo lahko pred kratkim opazovali tudi na ravni državnih evidenc. Surs je tako oceno lanskega BDP zmanjšal z 59 na 57 milijard EUR. Lanski primanjkljaj znaša 1,8 milijarde, primanjkljaj prvih osmih mesecev letošnjega leta pa nekaj več kot 0,7 milijarde. Z zadnjim rebalansom se za leto 2023 načrtuje primanjkljaj 3,2 milijarde.
Ko opazujemo zdrse drugih, je prav, da pogledamo tudi pred svoj prag: je vse čisto ali smo kaj pometli pod preprogo?
