Knjiženje izdanih dobropisov

Računovodski standardi ne obravnavajo listin in prav tako ne dobropisov. Kljub temu se v praksi izraz dobropis običajno uporablja za tisto vrsto listine, s katero prodajalec kupcu zmanjša znesek, ki mu ga ta dolguje. Organizacije dobropise najpogosteje izdajajo v povezavi z odobrenimi popusti, vračili blaga in podobnim. In čeprav izdan dobropis res zmanjšuje kupčev dolg do organizacije, ne pomeni, da zmanjšuje njene prihodke. Še več: ker računovodski standardi zahtevajo knjiženje poslovnih dogodkov, in ne izdanih oziroma prejetih listin, ga organizacija običajno sploh ne bo knjižila.

mag. Andreja Mušič RAČUNOVODSTVO IKS 04 2024

Kako knjižiti posledice finančne prevare ali kibernetskega napada

Internet je postal zelo privlačen za spletne prevarante, ki postajajo vedno bolj inovativni in jih je vedno težje odkriti. Vsak dan je več ljudi in organizacij žrtev kibernetskih napadov ali spletnih prevar. Žrtev je lahko kdorkoli – od majhnega zasebnega podjetja do velike organizacije, popolnoma opremljene z zaščito informacijskih sistemov. Finančnih prevar je več vrst, vsem pa je skupno, da napadalci z zvijačami poskušajo priti do denarja ali pridobiti dragoceno finančno informacijo. Pri tem pa nastanejo tudi računovodske posledice.

mag. Simona Korošec Lavrič RAČUNOVODSTVO IKS 04 2024

Najem programske opreme in storitev v oblaku

Namesto da bi organizacije programsko opremo kupile, jo raje najamejo in dobavitelju plačajo dogovorjeno pogodbeno nadomestilo. Najeta oprema se v takšnem primeru fizično nahaja na strežniku dobavitelja ali v oblaku. Pri računovodski obravnavi tega dokaj običajnega posla pa se pogosto zaplete. Ali gre za najem, v zvezi s katerim bi organizacija morala pripoznavati pravico do uporabe sredstva? Ali pa gre za neopredmeteno sredstvo ali morda celo za nekaj tretjega?

mag. Andreja Mušič RAČUNOVODSTVO IKS 04 2024

Kaj vse lahko določeni uporabniki opredelijo kot vir za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev

Določeni uporabniki so pogosto pred dilemo, kaj vse lahko opredelijo kot vir za nabavo opredmetenih osnovnih sredstev. Med vire nedvoumno uvrščamo sredstva, ki jih zagotovi ustanovitelj – bodisi opredmetena osnovna sredstva v naravi bodisi denarna sredstva. Kaj pa, če je opredmeteno osnovno sredstvo uničeno, a tudi zavarovano? Ali lahko prejeto zavarovalnino ali drugo obliko odškodnine prav tako obravnavamo kot vir za pridobitev novega opredmetenega osnovnega sredstva?

mag. Andreja Mušič RAČUNOVODSTVO IKS 04 2024