Kdo se boji umetne inteligence?

Pa vendar se na obzorju kažejo korenite spremembe. Prihaja pomočnik, ki nikoli ne potrebuje odmora in čigar delovnega časa ne bo treba evidentirati. Razumel bo, kaj so se dogovorili komercialisti in kako so si posel zamislili odvetniki. Čez noč bo pravilno poknjižil prejete račune in pri plačah obračunal vse dodatke in prispevke, ki so aktualni ta mesec. Seveda bo tudi vedno do centa natančen in pri njem bo debet vedno enak kreditu.

Prihaja umetna inteligenca.

Seveda je vse opisano preveč lepo, da bi bilo res. Računalniški algoritmi, na katerih je utemeljena umetna inteligenca, potrebujejo veliko količino verodostojnih informacij, da se najprej naučijo in pozneje tudi razumejo, kar jim je naročeno. Zato bo za pravilno interpretacijo poslovnih dogodkov in zakonskih obveznosti še vedno potreben človek. Prav tako od umetne inteligence ne moremo pričakovati etičnega delovanja in subjektivnega odločanja.

Po drugi strani pa lahko umetna inteligenca hitro in natančno analizira velike količine podatkov, pripravlja finančna poročila in preverja njihovo skladnost z računovodskimi standardi in davčnimi predpisi. Umetna inteligenca omogoča predvidevanje poslovnih priložnosti in tveganj, ki smo jim izpostavljeni, ter načrtovanje finančnih tokov.

Od umetne inteligence v računovodstvu torej ne moremo pričakovati čudežnih izboljšav. Prav tako je malo verjetno, da bo ogrozila naš poklic. Najverjetneje pa bo postala nenadomestljiv pripomoček, ki bo olajšal naše delo, tako kot so ga v preteklosti abak, luknjane kartice, seštevalni strojčki, računalniki in napredni računovodski programi.

Kako se bo umetna inteligenca vključevala v naše delo in katera opravila bo prevzela najprej? Odgovore na ta vprašanja bomo iskali na letošnjih Dnevih računovodij v Portorožu. Vabim vas, da se nam pridružite.