Ali je nadomestilo za stavbno pravico obdavčeno z dohodnino?

Pri stavbni pravici se lastništvo nad zgradbo razdruži od lastništva nad zemljiščem. Nadomestilo za zemljišče je obdavčeno z akontacijo dohodnine od drugega dohodka. Nadomestilo za prenos zgradbe pa je pri fizični osebi obdavčeno prek dohodnine od dobička iz kapitala. Prvi dohodek je obdavčen sintetično, drugi pa cedularno. Ob odločitvi fizične osebe je lahko dobiček iz kapitala obdavčen sintetično z odmero letne dohodnine. Pri pravnih osebah je pri obdavčitvi treba slediti pravilni računovodski obravnavi.

Obdavčitev službene uporabe električnih vozil za zasebne namene

Z novelo Zakona o dohodnini se je spremenila obdavčitev bonitete zaposlenih za zasebno uporabo službenih osebnih motornih vozil na električni pogon. Taka uporaba sicer pomeni boniteto, vendar je davčna osnova nič. Boniteta vključuje stroške, ki se nanašajo na uporabo teh vozil, med katerimi so tudi stroški električne energije, vzdrževanja in drugega. Stroški v zvezi z zagotavljanjem te bonitete so davčno priznani.

Nastanek davčne obveznosti pri storitvah

Storitve so predmet DDV, če so opravljene v Sloveniji in za plačilo, razen v nekaj izjemah. Opraviti jih mora davčni zavezanec, ki je identificiran za DDV. V vsakem posameznem primeru pa morajo davčni zavezanci med drugim ugotoviti, kdaj nastane obveznost za obračun DDV in kdo je plačnik davka. Storitve, ki se zavezancem pojavljajo v praksi, so zelo raznolike po vsebini, trajanju, načinu izvedbe in plačilu. Zato se pogosto pojavi tudi vprašanje, kdaj obračunati DDV.

Regres za letni dopust v zasebnem in javnem sektorju

Delodajalec mora delavcu vsako leto najkasneje do 1. julija izplačati regres za letni dopust. Če je nelikviden in kolektivna pogodba dovoljuje, ga lahko izplača do 1. novembra ali v nedenarni obliki. Do konca leta regres lahko izplača tistim delavcem, ki jih zaposli po 1. juliju. Delavcem, ki niso bili celotno leto zaposleni pri delodajalcu, pripada sorazmerni del regresa. Delavec mora del regresa, do katerega ni upravičen, vrniti.

Uporaba konkurenčne klavzule v praksi

Za konkurenčno klavzulo se morata delodajalec in delavec dogovoriti v pogodbi o zaposlitvi. Dovoljena je le, če delavec pri svojem delu pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze in mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi. Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi prejšnjemu delodajalcu ne konkurira, mu mora ta najdlje dve leti plačevati nadomestilo. To ne sme biti manjše od tretjine povprečne mesečne plače delavca.

IKS 06/2022


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS