Konec leta organizacije, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, pripravijo letna poročila. Število in obseg poročil ter roki za oddajo so odvisni od vrste in velikosti poročevalca. Kljub podaljšanju v preteklem letu roki za oddajo ostajajo v običajnih terminih. Prav tako je nespremenjena oblika izkazov obračunov in spremljajočih poročil. Ker se vsebine nekaterih poročil med seboj prekrivajo, jih organizacije običajno lahko pripravijo v poenoteni obliki.
Letno poročilo je sestavljeno iz računovodskega in poslovnega poročila in mora zagotavljati bistvene, zanesljive in primerljive podatke in informacije o poslovanju. Pri poročanju za leto 2020 sicer ni posebnosti, vendar bodo morali pripravljavci podatkov za računovodske izkaze posvetiti veliko več pozornosti posledicam epidemije tako glede možne slabitve sredstev kot glede izkazovanja državnih pomoči.
Pri zaključevanju poslovnega leta 2020 bodo morale organizacije bolj kot prejšnja leta posvetiti pozornost presoji precenjenosti sredstev. Še posebej to velja za nefinančna sredstva, kot so opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva in naložbene nepremičnine. Če so organizacije prejele državno pomoč za odpravo posledic epidemije COVID-19, pa bodo morale presoditi, ali bi morale v povezavi z neupravičeno prejeto državno pomočjo izkazati obveznosti do države.
Za poslovno leto 2020 bo ključna pravilna določitev velikosti prihodkov predvsem zaradi vračila prejetih sredstev državne pomoči in neizpolnjevanja prihodkovnega kriterija. Pri tem je treba opozoriti, da če je organizacija posel opravila v letu 2020, za odložitev prihodkov ne bo zadostovalo, da ni izdala računa. Prihodke bo lahko odložila le, če do konca poslovnega leta 2020 obvladovanje blaga ali storitve ni prešlo na kupca.
Celotni vseobsegajoči donos so spremembe lastniškega kapitala v obdobju, razen tistih, ki so posledica poslov z lastniki. Sestavljen je iz čistega poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa. Izkaz drugega vseobsegajočega donosa torej vsebuje postavke prihodkov in odhodkov vključno s prilagoditvami zaradi prerazvrstitev, ki še niso pripoznane v poslovnem izidu.
Izkaz denarnih tokov pojasnjuje razliko denarnih sredstev in denarnih ustreznikov med dvema bilančnima presečnima dnevoma. Bralcem izkazov nazorno prikaže, kako organizacija pridobiva in porablja denarna sredstva. Sestavljen je iz treh podbilanc: iz poslovanja, investiranja in financiranja. Sestavitev izkaza je obvezna samo za organizacije, ki se po velikostnih merilih razvrščajo med srednje velike in velike.
Izkaz gibanja kapitala sestavljajo organizacije, ki se po velikostnih kriterijih razvrščajo med srednje velike in velike. V njem predstavijo spremembe vseh sestavin kapitalskih postavk v letu, za katero poročajo, kot razlike med začetnim in končnim stanjem. Poseben, a obvezen dodatek k izkazu je prikaz bilančnega dobička oziroma izgube. Ta prikaz sestavljajo vse gospodarske družbe ne glede na velikost in pove, kolikšen znesek lahko družba izplača lastnikom v obliki dividend.
Tisti samostojni podjetniki, ki ustrezajo merilom za mikro družbe, lahko računovodske izkaze sestavljajo tudi v strnjeni obliki. Srednje veliki in veliki podjetniki so dolžni pripraviti še pojasnila k računovodskim izkazom.
Poročanje zadrug za leto 2020 se v primerjavi z letom 2019 spreminja zgolj v delu, ki se nanaša na interventno zakonodajo ali ukrepe, povezane s COVID-19. Računovodsko poročilo, ki ga v okviru letnega poročila pripravijo zadruge, sestavljata bilanca stanja in izkaz poslovnega izida s predlogom za razporeditev rezultatov poslovanja, kot je značilno za vse družbe. Sestavni del letnega poročila je še poročilo o poslovanju.
Nepridobitne organizacije morajo za zaključek obračunskega leta pripraviti letno poročilo za leto 2020. Računovodske podatke izkažejo na poenotenih bilančnih shemah računovodskih izkazov, ki veljajo za vse organizacije, ki uporabljajo SRS 2016. Glavni poudarki pri pojasnilih k računovodskim izkazom pa so navedeni v SRS 34.
