Obravnava stvarnega premoženja proračunskih uporabnikov z računovodskega in proračunskega vidika

Država in občine za izvajanje ustavno in zakonsko določenih dejavnosti ustanavljajo različne pravne osebe javnega prava. Te se najpogosteje uvrščajo med proračunske uporabnike, praviloma pa se sredstva za njihovo delovanje zagotavljajo v proračunu. Med sredstva je treba šteti tudi stvarno premoženje. Država ali občine so lastnice stvarnega premoženja in so zanj dolžne skrbeti s skrbnostjo dobrega gospodarja. Proračunskim uporabnikom se praviloma izroči v upravljanje.

Marija Arnuš, univ. dipl. prav., Vesna Milanovič, univ. dipl. ekon. RAČUNOVODSTVO IKS 11 2019

Merjenje opredmetenih osnovnih sredstev ob začetnem pripoznanju

Zaradi raznovrstnosti opredmetenih osnovnih sredstev in poslovnih dogodkov, ki so povezani z njimi, je merjenje njihove nabavne vrednosti ob začetnem pripoznanju lahko zapleteno. Običajno bo organizacija opredmeteno osnovno sredstvo pridobila z nakupom. A med opredmetenimi osnovnimi sredstvi organizacija ne izkazuje le tistih, ki jih ima v lasti, ampak tudi tiste v najemu in takšne, ki jih pridobi z dotacijo. Zato bo morala v takšnih primerih sama izmeriti in določiti nabavno vrednost.

mag. Andreja Bajuk Mušič RAČUNOVODSTVO IKS 11 2019

Priprava premoženjske bilance javnega sklada

Javni skladi premoženjsko bilanco pripravljajo po pravilih za druge uporabnike enotnega kontnega načrta. To pomeni, da poslovne dogodke evidentirajo po načelu denarnega toka. Njihovo osnovno premoženje je namensko premoženje, ki ga pridobijo v last od ustanovitelja, torej države ali občine. Javni skladi imajo lahko tudi več ustanoviteljev, ki pa morajo medsebojne pravice in obveznosti določiti v aktu o ustanovitvi.

Gordana Gliha, univ. dipl. ekon., Peter Kocjančič, univ. dipl. ekon. RAČUNOVODSTVO IKS 11 2019

Podrobnejša razlaga posameznih dob v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Da posameznik pridobi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, mora doseči ustrezno dobo. V pogovornem jeziku se največkrat uporablja izraz pokojninska doba ali delovna doba, a je pri pojasnjevanju pridobitve posamezne pravice lahko zavajajoč. V zakonodaji so opredeljene naslednje dobe: pokojninska, zavarovalna, pokojninska brez dokupa, posebna, prišteta, dodana, delovna in dokupljena. Pri uveljavljanju pravice do starostne pokojnine je zelo pomembno, katero dobo je zavarovanec dosegel.

Marijan Papež, univ. dipl. prav. RAČUNOVODSTVO IKS 11 2019

Popravki računovodskih napak pri določenih in drugih uporabnikih

Računovodske napake so opustitve postavk in napačne navedbe v računovodskih izkazih za pretekla obdobja. Njihovo popravljanje je odvisno od pomembnosti vpliva postavke na informacije, ki so podlaga za odločanje organov upravljanja. Zaradi popravka napak pri prihodkih in odhodkih se spremeni tudi poslovni izid, ki pa ima pri določenih in drugih uporabnikih različno izrazno vrednost. Računovodske napake pa lahko vplivajo tudi na obračun DDPO.

mag. Milenka Čižman RAČUNOVODSTVO IKS 11 2019

Računovodska obravnava izvedbe ukrepov Šolska shema in Tradicionalni slovenski zajtrk v šolah in vrtcih

Vzgojno-izobraževalne institucije se v zadnjih letih množično vključujejo v izvajanje ukrepov Šolska shema in Tradicionalni slovenski zajtrk. Predpisi določajo vsebinsko izvedbo teh dveh projektov, pozornost pa je treba nameniti tudi dokumentiranju, evidentiranju in računovodenju.