Odloženi davki

Odloženi davek ni niti davek, niti ni odložen. Vsebinsko bi ga bilo pravilneje poimenovati kar vračunani davek. Odraža namreč razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti ter njihovo davčno osnovo. Kadar ima organizacija računovodski odhodek ali prihodek v enem letu, pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb pa v drugem, mora za tiste razlike, ki so obdavčljive in odbitne, pripoznati odloženi davek. Pripozna ga ob upoštevanju načela pomembnosti.

Izračun in knjiženje odloženih davkov

Odloženi davek vpliva na poslovni izid po obdavčitvi, zato je izjemnega pomena za lastnike. Vpliva torej na bilančno postavko, ki je zgolj obračunska, in posledično na odločitve lastnikov. Z odloženimi davki organizacija pravilno prikaže poslovni izid po obdavčitvi. To naredi tako, da svoj davčni položaj pri davku iz dobička prikaže tudi tam, kjer se računovodska in davčna pripoznava prihodkov in odhodkov razlikujeta in kjer to povzroča razlike med računovodskim in obdavčljivim dobičkom.

Zahtevnejši primeri izračunavanja odloženih davkov

Čeprav odloženi davki niso znanstvena fantastika računovodstva, se v praksi pojavljajo poslovni dogodki, ki zahtevajo temeljito presojo, ali mora organizacija v zvezi z njimi obračunati odložene davke ali ne. Najpogostejši so primeri, ko meri sredstva po pošteni vrednosti ali po modelu revaloriziranja. Ta poštena vrednost pa ne predstavlja hkrati tudi davčne osnove, iz česar sledi, da računovodski ter obdavčljivi prihodki in odhodki ne nastanejo v enakem obdobju.

Obravnava denarnih sredstev pri določenih in drugih uporabnikih

Spremembe denarnih sredstev kot računovodske postavke so pri uporabnikih podlaga knjiženju po denarnem toku ali evidenčnemu knjiženju. Denarna sredstva se pojavljajo predvsem kot knjižni denar, to je denar na transakcijskih računih, nekateri uporabniki pa poslujejo tudi z gotovino.

Spremembe in dopolnitve ZGD-1

Konec marca 2017 je Zakon o gospodarskih družbah doživel nekaj sprememb in dopolnitev. Te razen izjem, členov 622.k in 622.l ter 683.a/-/2, že veljajo. Zakon na novo uvaja dodatne zahteve letnega poročanja za subjekte javnega interesa in še nekaj drugih redakcijskih sprememb.

Spremembe SRS 30

Spremembe SRS 30 – Računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih posameznikih zmanjšujejo obveznosti pri letnem poročanju in se nanašajo predvsem na srednje velike in velike samostojne podjetnike. Z uveljavitvijo pa so določbe tega računovodskega standarda tudi usklajene z Zakonom o gospodarskih družbah.

IKS 06/ 2017


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS