Spremembe v korporacijskem delu ZGD-1

Spremembe v korporacijskem delu Zakona o gospodarskih družbah so začele veljati avgusta. Nanašajo se na izboljšave pri korporacijskem upravljanju, dodane pa so zahteve glede poročanja odvisnih družb o odnosih s povezanimi družbami. Kot odgovor na pogosto prakso družb v zadnjih letih, ko so vplačani minimalni osnovni kapital kot posojilo vrnile lastnikom, spremembe razširjajo tudi določbe o ohranjanju minimalnega kapitala.

Popisni presežki in primanjkljaji

Organizacije morajo vsaj enkrat na leto popisati sredstva in obveznosti. Kakovostna izvedba letnega popisa je temeljna za pravilno izkazane postavke v računovodskih izkazih, saj ugotovljeni presežki in primanjkljaji lahko vplivajo tudi na davčno obveznost.

Omejitve pri gotovinskem poslovanju

Gotovinsko poslovanje je lahko pomemben vsakdanji del poslovanja pravne osebe, denimo v trgovini. Lahko pa je to le občasna oblika poslovanja, denimo v šolah, ko se pojavi potreba po plačilu z gotovino pri nakupu ali prodaji blaga in storitev. Vse pravne osebe, ki kakorkoli poslujejo z gotovino, morajo poznati ustrezne predpise, ki določajo omejitve, kot so velikost zneskov ali dovoljeni nameni plačil. Upoštevati pa morajo tudi, ali gre za prodajo blaga in storitev med pravnimi osebami ali za izplačila dohodkov pravnih oseb fizičnim osebam.

Popravljanje davčno potrjenih računov

Zakon o davčnem potrjevanju računov in z njim povezan pravilnik sta kratka, vprašanj in odgovorov glede uporabe v praksi pa je na Fursovi spletni strani že več kot 200. Dileme se pojavljajo tudi pri spremembah davčno že potrjenih računov in njihovi računovodski obravnavi. Organizacije morajo namreč račun, ki ga bo kupec plačal v gotovini, pred izdajo potrditi pri davčnemu organu.

Nova uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji določa povezavo med primarno kmetijsko pridelavo in dopolnilno dejavnostjo, ukinja vodenje predpisanih evidenc iz razveljavljene uredbe ter razširja obseg dopustnih dopolnilnih dejavnosti in njihovih izvajalcev.

Vključevanje občin v enotni zakladniški račun države

Z reformo plačilnega prometa so se v letu 2002 na ravni države in občin oblikovali sistemi enotnih zakladniških računov. Namen njihove uvedbe je upravljanje denarja prek enotnega zakladniškega računa, vzpostavitev glavnih knjig zakladnic, ki bi predstavljale enoten integralen informacijski sistem za upravljanje denarnih sredstev in finančno upravljanje, ki pomeni usklajevanje likvidnostne možnosti proračuna z dinamiko proračunske porabe. Zaradi kompleksnosti izvajanja funkcij upravljanja denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa občin Zakon o javnih financah omogoča vključitev v enotni zakladniški račun države.

Kako obravnavati darila javnim uslužbencem?

Kdor obdaruje javnega uslužbenca, v zameno ne sme in ne more pričakovati nobene ugodnosti. Javni uslužbenec darovalcu ni dolžan povrniti ničesar, niti ga ne sme ugodneje obravnavati v okviru svojih zakonskih pooblastil. Pravne in fizične osebe pa lahko pokažejo zadovoljstvo z delom javnih uslužbencev tako, da jih obdarujejo z manjšimi darili. Pri tem morajo tako javni uslužbenci kot darovalci upoštevati predpise glede obdarovanja.

IKS 11/ 2015


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS