Računovodska in davčna obravnava nekaterih vrst del v korist družbe

Pogoste oblike dela pri pravnih osebah javnega sektorja so tudi družbeno koristno delo, prostovoljsko delo in javna dela. Gre za vrste del, ki se opravljajo v splošno družbeno korist. Ker so s tem povezane tudi določene vrste izplačil fizičnim osebam, mora izplačevalec paziti, da pravilno obračuna davke in prispevke.

Informacijski sistem pri neposrednih uporabnikih proračunov

MFERAC je enotni finančno-računovodski sistem Ministrstva za finance, ki se uporablja v organih državne uprave Republike Slovenije, nevladnih organih, pravosodnih organih, tožilstvih in Mestni občini Ljubljana. Zagotavlja podporo finančnemu poslovanju, računovodenju in upravljanju kadrov ter obračunu plač in drugih stroškov dela. Pri njegovem razvoju je bila posebna pozornost posvečena e-poslovanju, za kar je danes prilagojen.

Opredelitev dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti v javnih zavodih

Javni zavodi opravljajo javno službo. Katero in kako, določi ustanovitelj, ki obenem odloči tudi, ali lahko javni zavod opravlja gospodarsko dejavnost, to je dejavnost prodaje blaga in storitev na trgu. Posledica take odločitve je ločeno izkazovanje prihodkov, odhodkov in poslovnega izida posameznih dejavnosti. Javni zavod mora namreč ustanoviteljevi odločitvi slediti tudi pri pripravi računovodskih izkazov.

Obravnava terjatev pri določenih in drugih uporabnikih

Določeni in drugi uporabniki praviloma obravnavajo terjatve enako kot druge vrste pravnih oseb, specifično pa je njihovo vrednotenje po začetnem pripoznanju in izkazovanje v povezavi s prihodki. Določeni uporabniki kot protiknjižbo terjatev izkazujejo posamezne vrste prihodkov, lahko tudi odloženih prihodkov. Drugi uporabniki pa za zneske terjatev, ki se bodo priznali kot prihodki ali prejemki iz prodaje šele ob plačilu, priznajo ustrezni konto neplačanih prihodkov. Določeni uporabniki terjatve slabijo in izkazujejo s popravkom vrednosti, drugi uporabniki pa za odpis terjatev zmanjšajo ustrezno obveznost do virov teh sredstev.

Komisijska in konsignacijska prodaja

Organizacija, ko gre za prodajo, prihodke pripozna po pošteni vrednosti prejetih nadomestil ali terjatev. Pri komisijski in konsignacijski prodaji pa je temeljno vprašanje, ali komisionar ali konsignatar deluje kot zastopnik in prihodke pripoznava zgolj v velikosti dogovorjene provizije. Zneski, ki jih organizacija zbere v korist tretjih, namreč niso prihodki. Zastopnik, kot ga določajo računovodski standardi, pripozna prihodke le v velikosti provizije, do katere je upravičen.

Zaloge trgovskega blaga pri uporabnikih EKN

Uporabniki EKN se srečajo z zalogami blaga vedno, kadar v svojih prostorih prodajajo tuje proizvode. Ne glede na to, ali te proizvode prodajajo v svojem imenu za svoj ali tuj račun, morajo upoštevati nekatera računovodska pravila. Če prevzamejo blago in tveganje v zvezi z njegovo prodajo, morajo izkazovati ustrezno vrednotene zaloge ter lastne prihodke in odhodke pri prodaji. Če pa tveganja ne prevzamejo, morajo lastniku blaga dostaviti ustrezne podatke za izkazovanje prihodkov in odhodkov pri njem.

Uskladitev notranjih pravilnikov z novimi SRS

Organizacije so z uvedbo novih SRS morale prilagoditi tudi svoje notranje akte. S spremembo SRS so se v organizacijah namreč spremenile računovodske usmeritve. Čeprav v strokovni javnosti ni jasnega odgovora, ali so notranji pravilniki sploh potrebni, pa zagotovo koristijo prav zaposlenim in poslovodstvu. Organizacije, ki tega še niso storile, bodo morale spremeniti, dopolniti in popraviti pravilnike o računovodstvu. Obseg sprememb pa je odvisen od tega, katere računovodske usmeritve so uporabljale do zdaj.

IKS 08-09/ 2016


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS