Novosti pri poročanju o izplačilu plač napotenim v letu 2023

Spremenjeno poročanje na obrazcu REK-O prinaša nekaj novosti tudi pri vnosu podatkov o izplačilu plač napotenim delavcem. Poročanje je zdaj enotno za vse napotene, tako za tiste, ki so le začasno napoteni na delo v tujino, kot tudi za tiste, ki običajno izmenično opravljajo delo v tujini in v Sloveniji. Določene posebnosti pri tem poročanju pa še vedno ostajajo.

Pravice in obveznosti delodajalca glede delavcev, ki opravljajo dopolnilno delo

Dopolnilno delo lahko delavec opravlja pri drugem delodajalcu, če gre za deficitarni poklic ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno-umetniških ali raziskovalnih del. A le do osem ur na teden, če s tem soglaša delodajalec, pri katerem je zaposlen s polnim delovnim časom. Izjemoma pa ga lahko opravlja tudi pri istem delodajalcu.

Obračun plače in nadomestila plače pri dopolnilnem delu

Obračun plače in nadomestila plače se pri dopolnilnem delu malo razlikuje od tistega pri zaposlitvi s polnim delovnim časom. Odvisen je od tega, katere dneve in koliko ur na dan delavec dela. Posebnost pa je v tem, da mora delodajalec za vsakega delavca, ki pri njem opravlja dopolnilno delo, izračunati mesečno kvoto ur.

Kdaj je zavezanec lahko solidarno odgovoren za plačilo DDV

Davčni organ ima za primere izogibanja plačilu DDV na voljo več mehanizmov. Eden od teh je institut solidarne odgovornosti. Za solidarnega dolžnika lahko z odločbo določi davčnega zavezanca, ki ni primarni plačnik DDV. Vendar mora dokazati, da je zavezanec vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Od uveljavitve tega instituta v Sloveniji leta 2010 so o njem večkrat odločala tudi slovenska sodišča.

Plačilo DDV od uvoza blaga in solidarna odgovornost

Davčni zavezanec lahko DDV od uvoza blaga plača na dva načina: skupaj z uvoznimi dajatvami ali prek evidentiranja v obračunu DDV. Plačilo prek obračuna DDV lahko izberejo tudi davčni zavezanci, ki v Sloveniji nimajo sedeža, vendar le, če imenujejo davčnega zastopnika, ki je solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga.

Ali je družba, registrirana v tujini, lahko slovenski rezident?

Prepričanje, da je pravna oseba rezidentka države, v kateri je ustanovljena, je pogosto, a napačno. To je tudi vodilo številne rezidente, da so ustanovili družbe v tujini, čeprav sami kot družbeniki ostajajo slovenski rezidenti. Nedavno se je v slovenski javnosti pojavilo vprašanje obravnave družb, ustanovljenih v BiH. Država rezidentstva ima pravico do obdavčitve po načelu svetovnega dohodka. Rezidentski status ureja nacionalna zakonodaja. Primere dvojnega rezidentstva rešujejo konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.

Davčne posebnosti pri poslovanju z BiH

V sestavku so pojasnjena najpogosteje zastavljena vprašanja zavezancev, ki se pri poslovanju z BiH srečujejo z obveznostjo obračuna davkov. Obravnavane so morebitne posebnosti, ki veljajo pri obdavčitvi z DDV in pri uporabi konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Vključena pa so tudi opozorila na spremembe v konvenciji, ki so posledica uveljavitve večstranske konvencije.

IKS 05/2023


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS