Ko računovodje pri svojem delu odkrijemo napako, se najprej vprašamo, kako je pomembna. Nato pa pomislimo vsaj na tri stvari: kako je do nje prišlo, kako vpliva na računovodske izkaze in kako jo pravilno davčno obravnavati. Najlažje bomo odpravili nepomembno napako, saj njeno obravnavo vključimo v poslovanje tekočega leta. Pri tem ne pozabimo na načelo pomembnosti, kot je opredeljeno v uvodu v SRS.
Stvari se seveda začnejo zapletati, ko je napaka pomembna. Tedaj jo moramo popraviti s preračunavanjem za nazaj in z ustreznimi razkritji. In v tej točki se običajno začnejo tudi muke računovodij.
Naša naloga je poiskati krivca za napako in poskrbeti, da se tovrstne napake ne bodo ponavljale. Seveda pa je o napaki in njenih posledicah treba obvestiti tudi poslovodjo in mu pojasniti postopke njene odprave. Pogosti so primeri, ko poslovodje zahtevajo obravnavo napake na strokovno sporen način in takrat se računovodje srečamo s klasično dilemo. Ali naj ravnamo strokovno in tvegamo neodobravanja in morda celo pritiske ali naj raje ravnamo oportunistično in tako naš primer porinemo še globlje v težave?
Računovodska napaka je pogosto tesno povezana tudi z napačno ugotovljeno davčno osnovo. Ko jo popravimo navzgor, nam davčni sistem omogoča dokaj enostavno doplačilo davka, seveda ob plačilu obresti za zamudo. Stvari so dosti bolj kompleksne, ko je bil davek plačan v prevelikem znesku ali pa v primerih, ko napake ne odkrijemo oziroma razkrijemo sami, ampak to stori davkar.
Ne pozabimo: napake delamo vsi, ki delamo. Seveda pa moramo poskrbeti, da enakih napak ne ponavljamo. Svetujem vam, da napak ne pometate pod preprogo, saj se bo prah pod preprogo sčasoma spremenil v maslo na glavi, ki vam bo kratilo spanec in onemogočalo strokovno doslednost. Neredki so primeri, ko majhne napake sčasoma prerasejo v tako velike, da spravijo v poslovne težave celotno organizacijo.
