Za davčno obdobje 2020, ki je enako koledarskemu letu, morajo zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb davčni obračun oddati najkasneje do 31. marca 2021. Obrazec za davčni obračun se ni izdatno spremenil. Z letom 2020 se začenjajo uporabljati omejitev pri uveljavljanju davčnih olajšav in neporabljene davčne izgube iz preteklih let. Sprememba je še pri donacijah po interventni zakonodaji. Posebne davčne obravnave glede drugih interventnih ukrepov ni.
Zavezanci morajo v davčni obračun vpisati prihodke, ki jih ugotovijo po računovodskih predpisih. Te prihodke pa morajo prilagoditi zaradi posebnih davčnih pravil. V nekaterih primerih jih zmanjšajo, v drugih povečajo. Zmanjšajo jih denimo nepridobitne organizacije za nepridobitne prihodke. Posebnosti pri obravnavi prihodkov od državnih pomoči po interventni zakonodaji ni.
V davčnem obračunu zavezanci izkažejo odhodke, ki jih ugotovijo po računovodskih pravilih. Vendar morajo nekatere odhodke tudi zmanjšati, ker niso davčno priznani ali pa so le delno priznani. Tak primer so presežni odhodki pri poslovanju s povezanimi osebami ali nepriznani odhodki pri nekaterih prevrednotenjih.
V davčnem obračunu zavezanci izkažejo odhodke, ki jih ugotovijo po računovodskih pravilih. Zaradi posebnih davčnih pravil jih imajo v nekaterih primerih pravico povečati. Tako lahko, denimo, povečajo odhodek ob porabi rezervacije, in sicer v delu, v katerem odhodek ni bil priznan ob oblikovanju te rezervacije. Podobno lahko v določenih okoliščinah povečajo strošek amortizacije.
Tudi izkazani učinki sprememb računovodskih usmeritev in napak, ki se izkazujejo v izkazu drugega vseobsegajočega donosa, lahko vplivajo na davčno osnovo. Tako je tudi pri prevrednotenjih, ki so izkazana v izkazu drugega vseobsegajočega donosa. Tem postavkam so namenjene številke pod zaporedno številko 11 obračuna DDPO. Zakonskih sprememb na tem področju ni bilo. Upoštevati je treba le spremembe v davčni praksi.
Zavezanci morajo pri prehitri odtujitvi sredstev, od katerih so uveljavili davčno olajšavo za investiranje, povečati davčno osnovo. Zmanjšajo pa jo lahko zaradi novih investicij ali še neizkoriščenih olajšav. Uveljavljajo lahko še nekatere druge davčne olajšave. Davčne osnove pa ne morejo več zmanjšati do njene velikosti, ampak le za največ 63 %.
Zavezanci od davčne osnove obračunajo davek od dohodkov pravnih oseb po stopnji 19 %. Od leta 2020 bo pri vseh ta davčna osnova pozitivna, razen če bodo imeli tekočo davčno izgubo. Za nekatere zavezance velja posebna davčna stopnja 0 %. Tudi pri normirancih se uporablja stopnja 19 % od davčne osnove, le da je ta izračunana upoštevajoč normirane odhodke.
Posebnost obračuna DDPO pri nepridobitnih organizacijah je v tem, da se v davčno osnovo ne vštevajo vsi prihodki in odhodki, ampak se določen del teh že pred tem izvzame iz obračuna. Tako se v davčno osnovo ne vštevajo nepridobitni prihodki in sorazmerni ali dejanski odhodki. Nepridobitne in pridobitne prihodke po vrstah določa poseben pravilnik.
S 1. januarjem 2021 se je končalo prehodno obdobje in Združeno kraljestvo se zdaj šteje za tretjo državo. Kljub trgovinskemu sporazumu z EU od leta 2021 ni več prostega pretoka blaga. Nakup blaga iz Združenega kraljestva (razen iz Severne Irske) bo uvoz blaga, prodaja tja pa izvoz, ki bo oproščen DDV. Pri poslovanju z blagom bo za Severno Irsko še najmanj štiri leta veljalo, da se šteje za del EU. Davčni zavezanci iz Severne Irske bodo imeli nove ID-številke za DDV s predpono XI.
Z letom 2021 se uveljavlja formula, ki znesek minimalne plače določa med 120 in 140 % minimalnih življenjskih stroškov, z navezavo na davčne predpise. Zato je znesek minimalne plače v letu 2021 večji, kot je bil leta 2020. Minimalna osnova za obračun prispevkov za socialno varnost pa je od leta 2021 60 % povprečne letne plače, preračunane na mesec.
Del plače za poslovno uspešnost je delovnopravni institut, saj je sestavni del plače. Delodajalec ga lahko delavcu izplačuje mesečno skupaj s plačo ali pa enkrat letno, najpogosteje decembra. Ob določenih pogojih je letno izplačilo dela plače za poslovno uspešnost lahko ugodneje davčno obravnavano. Katere pogoje mora delodajalec za to izpolniti, je odvisno od tega, ali mu podlago za določanje meril daje kolektivna pogodba ali pa jih mora določiti v splošnem aktu.
V interventnih zakonih je veliko ukrepov namenjenih samozaposlenim in delavcem. Pri vsakem pa mora prejemnik izpolniti pogoje, da mu prejete državne pomoči ne bo treba vrniti. Ti pogoji so predvsem povezani z upadom prihodkov, prepovedjo izplačil dobička in dela plače za poslovno uspešnost poslovodjem, presežno državno pomočjo, delovnopravnimi kršitvami in likvidacijo družbe.
V sedmem interventnem zakonu so novi ukrepi izplačilo kriznega dodatka, odpoved pogodbe brez navedbe razloga, možnost prenosa izrabe letnega dopusta in finančna pomoč pri izvedbi hitrih testov. Spremembe so pri fiksnih stroških, nadomestilu plače za odsotnost zaradi višje sile in karantene in čakanju na delo. Uvaja se tudi načelo sorazmernosti pri upadu prihodkov. Državno pomoč bo mogoče vrniti obročno.
