Politiki so seveda radi ljudem všeč in zato jim obljubljajo všečne stvari. Ko je treba preiti od besed k dejanjem, se najprej sprenevedajo, a če res ne gre drugače in je obljube treba izpolniti, v ogenj pošljejo državne uradnike. Ti obljubljene zadeve preoblikujejo do nerazpoznavnosti in jih takšne servirajo naivnim volivcem. Pa volivci? Saj poznate občutek, ko na dom prejmemo super ponudbo s TV-prodaje. Ni tisto, kar smo pričakovali, a kaj, ko bomo to do naslednjega nakupa že pozabili.
Sezonske uspešnice kažejo, kje so bili politiki pri svojih obljubah neiskreni ali pa državni uradniki pri pretakanju obljub v prakso nespretni. Pred leti smo vsi skupaj na primer postali strokovnjaki za avtorsko pravo. Pa ne zato, ker bi nas skrbela kraja intelektualne lastnine oziroma bi se zavzemali za zaščito avtorskih pravic. Avtorska dela so pač bila bistveno ugodneje obdavčena kot druge oblike pogodbenega dela in zato odprta fronta za davčni spopad. Izhod iz zagate? Privili so davke tudi na avtorske honorarje, ki so tako postali za dacarje in zavezance povsem obskurna tema.
Podoben davčni ventilček imajo zavezanci že tradicionalno pri povračilih stroškov v povezavi z delom. Tudi tu poteka boj za interpretacijo med njimi in državnimi uradniki. No, zdaj smo izgleda dobili nov hit, imenuje se regres za letni dopust. Kaj in kdaj je regres ter kaj in kdaj ni regres? O temi, ki do pred kratkim ni bila problematična, se zdaj pišejo celi traktati, s katerimi iščemo dlako v jajcu. Nevihtni oblaki se zbirajo tudi na meji med obdavčitvijo dividend in kapitalskih dobičkov. Vse kaže, da bo neurje močno.
Zabava v ribniku se nadaljuje. Politiki se tiho muzajo, ko državni uradniki lovijo volivce, ki so preveč dobesedno verjeli njihovim obljubam. Državni uradniki pa ribarijo in si mislijo svoje. Kaj pa volivci? Ti imajo očitno spomin zlate ribice, zato jim bodo nove obljube prodajali in prodali novi obrazi s TV-ekranov.
