Kdaj ste nazadnje videli ročno spisane knjigovodske kartice? Kako pogosto vam pošto prinese poštar? Veste, kje je najbližji poštni nabiralnik in kje pošta, ki je odprta celo noč? Kdaj ste nazadnje davčne obračune Fursu in letna poročila Ajpesu oddali natisnjene na papir? Poznate knjigovodsko logiko poslovnih dogodkov, ki jih vnašate v računalnik? Znate nastaviti računovodski program ob spremembah kontnih načrtov, davčnih lestvic, amortizacijskih stopenj, izhodiščnih plač in načinov obračunov dodatkov k njim? Ljubite ali sovražite elektronske portale državnih organov ter nastavitve računalnikov, brskalnikov, certifikatov in avtorizacij, s katerimi dostopate do njih?
Zdi se, da smo v računovodskem poklicu ujeti v vrtinec sprememb, ki bodo postopoma privedle do tega, da računovodja ne bo več oseba, ki spremlja in razume vrednostno gibanje sredstev in njihovih virov ter prihodkov in odhodkov. Računovodja je namreč vse bolj nekdo, ki skrbi za pripravo in vnos podatkov v veliko črno škatlo, o kateri vemo malo ali nič. Te podatke nato predela, zapakira in v svet odpošlje računalniški program, ki nam čez čas sporoči tudi, kaj je treba dopolniti in kaj spremeniti.
Je res tako ali se le bojimo negotovosti, ki jih spremembe prinašajo? So neizogibne spremembe v našem poklicu priložnost za prehod od duhamornega ponavljanja rutinskih opravil k poglobljeni vsebinski presoji računovodskih in davčnih posledic poslovnih dogodkov? Katera znanja in kompetence bodo potrebovali računovodje prihodnosti in katere so veščine, ki jih v dobi informatike ne potrebujemo več?
Na vsa ta vprašanja bomo poskušali odgovoriti na aprilskih Dnevih računovodij v Portorožu. Vabim vas, da se nam pridružite in ugotovite, ali je prispodoba o kuhanju žab primerna za opis računovodskega vsakdana. Za žabe so že dokazali, da je termoregulacija pri njih bistven del strategije preživetja, zato ob previsoki temperaturi skočijo iz posode. Kako pa bo z računovodji?
