Dežela finančnih vsevedov

Zadnje tedne spremljamo razgreto debato o davčnih stopnjah, o davčnih utajah, o obdavčitvi dela in kapitala, pa tudi o kompleksnih temah, kot so investicije, subvencije, dodane vrednosti, kapital in dolg.

 

dr. Matjaž Prusnik
Datum objave: 27. 09. 2018

Ne zgodi se prav pogosto, da bi o strokovnih vprašanjih zavzeto razglabljala širša javnost, saj je za tovrstno debato potrebno široko in poglobljeno predznanje. Zato razprava tudi tokrat poteka med kvalificiranimi sogovorniki in peščico glasnih improvizatorjev, pri katerih samozavest presega samokritičnost.

Nekatere, predvsem naravoslovne vede, so pred tovrstnimi posebneži že skoraj imune. Le redki še dvomijo o okrogli zemlji, darvinistični evoluciji in meteoroloških pojavih. V tehniki in medicini nestrokovne posameznike odplakne vsakdan, saj se napake pri statičnih izračunih in izboru (denimo) načina zdravljenja prej ali slej razkrijejo same. V družboslovju, kamor sodi tudi ekonomija, so očitno stvari ljudem preproste. Veliko je družbenih inženirjev, ki si upajo komentirati stvari, ki jih ne poznajo. Med njimi so običajno najbolj glasni novinarji in politiki.

Vzrokov, zakaj je tako, je veliko, a verjetno je glavni ta, da večina še vedno ni dovolj finančno pismena, da bi razumela osnovne ekonomske izraze in pravila ter ločila med strokovnim argumentom in demagogijo. Tako posamezniki, ki javno oznanjajo nesmisle, niso deležni posmeha, temveč uspeha. Slaba finančna pismenost, ki je značilnost naše družbe, redkim koristi in številnim škodi, saj izgubljamo leta in desetletja za razprave o zakonitostih, ki so sicer na ravni vsakdanjih odločitev jasne vsaki gospodinji.

Upam, da bodo v prihodnje politične razprave o davkih potekale na višji strokovni ravni. Tokrat pa lahko ugotovimo le, da je večina zamudila odlično priložnost, da bi bila tiho.

IKS 10/2018


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS