Iz vprašanj bralcev opažamo, da je uvedba davčnih blagajn odprla številne druge dileme, tudi tiste, povezane z obdavčitvijo pri DDV, čeprav na tem področju ni novosti. Tak primer so članarine društvom ter vprašanje, kdo in kdaj sploh mora izdati račun. Pravila o tem so že nekaj let nespremenjena. Zakaj potem tako vrši? Kaže, da so nekateri do zdaj ravnali narobe.
Furs je dodobra razburil slovensko javnost tudi z napotkom, naj šole, namesto da na bazarjih prodajajo izdelke otrok, pobirajo prostovoljne prispevke. Prodajati ali darovati, je bilo vprašanje. Pa mora 10-letni otrok res prodati (staršem) svoj izdelek, da bo znal ceniti svoje delo in denar? Mnenja so seveda različna. Ko sem bila osnovnošolka, smo izdelke razstavljali. Tako so jih videli mnogi, na koncu pa jih ni bilo treba plačati, da smo jih lahko odnesli domov.
Kakšne naj bodo ob vsem tem spodbudne besede našim bralcem? »Po novem letu boljše bo« iz Domiceljeve pesmi bomo verjetno prihranili za naslednje leto. Mogoče pa koga razveseli nova nagradna igra Vklopi razum, zahtevaj račun. Ali Slovenci sicer hodimo okrog z izklopljenim razumom? Ne boste verjeli, vključevanje v sistem preverjanja računov z mobilno aplikacijo poteka hitreje kot pridobivanje namenskih digitalnih potrdil za davčne blagajne. Vodi ljudi res taka nuja po tožarjenju ali je življenjski standard Slovencev že tako nizek, da mnogi upajo le še na srečo v nagradni igri?
Dragi bralci in bralke, če je uvedba davčnih blagajn za vami, pa tudi tisti, ki vam jih ni bilo treba uvesti, pojdite na kavo. Saj veste, da vas bo delo počakalo. Ob odhodu iz lokala pa nikar ne pozabite vzeti računa, da vas ne bo še kava stala več, kot ste predvidevali.
