Računovodski in davčni vidik popravka vrednosti terjatev

Terjatve so pomemben pokazatelj finančnega položaja podjetja. Da bi bilanca stanja prikazovala resničen in pošten položaj, mora podjetje za terjatve, za katere obstaja spor ali dvom o njihovem poplačilu, oblikovati popravek vrednosti v breme poslovnega izida. Računovodska in davčna obravnava popravka vrednosti pa se med seboj razlikujeta.

Stroški prodanih zalog

Stroški prodanih zalog so računovodska kategorija pri določenih uporabnikih, ki po načelu poslovnega dogodka knjižijo stroške takrat, ko nastanejo z njimi povezani prihodki. Evidenčno se vrednost prodanih zalog materiala, trgovskega blaga in gotovih proizvodov ne izkazuje, saj je bil evidenčni odhodek izkazan že ob plačilu stroškov, ki sestavljajo nabavno ali stroškovno vrednost prodanih zalog. Drugi uporabniki ne evidentirajo stroškov prodanih zalog, saj je nastanek stroškov povezan s plačilom. Kljub temu pa je primerno, da zagotovijo spremljanje prek kontov časovnih razmejitev, ko razpolagajo s stvarmi, ki prehajajo v plačila ali porabo na daljši rok ali zunaj enega obračunskega obdobja.

Obveščanje o neusklajenih pobotih v premoženjski bilanci

Neusklajenost terjatev in obveznosti med proračunskimi uporabniki iz leta v leto neupravičeno spreminja vrednost splošnega sklada (neto vrednost premoženja) v konsolidirani premoženjski bilanci države in občin. Zato je Ministrstvo za finance dopolnilo vnosne obrazce premoženjskih bilanc. Proračunski uporabniki po novem v obrazec Partnerji vnašajo podatke o posameznih odprtih terjatvah in obveznostih do proračunskih uporabnikov. Ugotavljanje in odpravo neusklajenosti podatkov omogoča primerjava medsebojnih pobotov prek obrazca Neusklajeni zneski.

Pridobitev in umik lastnega deleža

Družba pridobi lastne poslovne deleže iz več razlogov, na primer zaradi izstopa družbenika ali pa v primerjavi z obdavčitvijo izplačanega dobička ugodnejše davčne obravnave kapitalskega dobička. Pridobljene lastne deleže lahko zadržuje v svoji bilanci stanja neomejeno dolgo, zlasti če načrtuje njihovo prodajo. Če takih načrtov nima, se lahko odloči za njihov umik in s tem bilanco stanja očisti postavk, ki se izkazujejo v celotnem kapitalu družbe, vendar na njegovo velikost ne vplivajo. Posledica umika lastnega poslovnega deleža je zmanjšanje osnovnega kapitala družbe.

Evidentiranje terjatev in obveznosti med proračunskimi uporabniki

Posredni in neposredni proračunski uporabniki so v medsebojnih poslovnih, finančnih in drugih razmerjih v posebnem položaju. Računovodske podatke morajo pripraviti tako, da lahko sestavijo premoženjske bilance oziroma konsolidirano premoženjsko bilanco države. Pravilnost konsolidiranih podatkov pa je odvisna predvsem od doslednega in pravilnega evidentiranja terjatev in obveznosti na ustrezne konte. V ta namen so določene posebne skupine in podskupine kontov oziroma je predpisano ločeno izkazovanje računovodskih kategorij. Proračunski uporabniki morajo členitev na konte zagotoviti sami, pri čemer so jim lahko v pomoč predlogi Zveze RFR.

Računovodski kazalniki in njihova izrazna moč

Računovodski kazalniki so sestavni del računovodskega preučevanja, a mnenja strokovne javnosti o njihovi izrazni moči in načinu izračunavanja so deljena. Kakovost informacij, ki jih dajejo, ni odvisna le od kakovosti vhodnih podatkov, temveč tudi od uporabljenega načina izračuna. Za enak kazalnik se v praksi pojavljajo različni načini izračuna, ki niso vedno enaki tistim, ki jih določa SRS 29.

Spremembe ZGD-1 in njihov vpliv na računovodenje

Z julijsko novelo Zakona o gospodarskih družbah je Slovenija v svojo zakonodajo prenesla spremembe računovodskih direktiv EU. Novosti vplivajo tudi na vodenje poslovnih knjig in oblikovanje letnega poročila družb, zaradi česar se bodo spremenili tudi SRS.

IKS 10/ 2015


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS