Vrednot se ne da kupiti v trgovini ali jih vbrizgati s cepivom. Ne moremo jih izoblikovati s silo. Treba jih je privzgojiti. To starši vemo. Vzgoja je dolgotrajna in naporna. Privzgoja davčne kulture je odvisna predvsem od pravilno vzpostavljenega razmerja med davčnim bremenom in koristmi, ki jih imamo od plačevanja davkov. Razmerja med pomočjo davčnemu zavezancu, ki želi davek plačati, in sankcijo tistemu, ki se temu izogiba. V tem se okolja z visoko davčno kulturo ločijo od tistih z nizko.
Za okolje z visoko davčno kulturo je značilen korekten in spoštljiv odnos med davčno oblastjo in davkoplačevalcem. Tvoren odnos je vzpostavljen pri predpisovanju, pobiranju in plačevanju davkov. Davčni predpisi morajo sprejemljivo davčno breme razporediti čim bolj enakomerno. V izvedbenem delu je treba v sodelovanju z zainteresirano strokovno javnostjo izoblikovati premišljene in jasne rešitve, ki jih bo preprosto izvajati. Sprejemanje zmedenih predpisov v zadnjem trenutku ne prispeva k dvigu davčne kulture.
Pri pobiranju davkov naj se zagotovi aktivno in strokovno uravnoteženo ravnanje davčnega organa. Nadzorni postopki naj bodo korektni in odločitve ob pritožbah hitre. Davčni zavezanec naj ne bo obravnavan kot stranka, ki želi plačati predpisano dajatev. Interpretiranje predpisov zgolj na način, ki je za davčnega zavezanca neugoden, arogantni in avtoritativni nadzorni postopki ter nerazumno dolgo odločanje o pritožbi prav tako ne prispevajo k dvigu davčne kulture.
Plačevanje davkov mora postati vrednota in njihova utaja nečastna. Davčni sistem in koristi, ki jih imamo od plačevanja davkov, morajo biti nazorno javno predstavljeni, prav tako škoda, ki jo celotni družbi povzročajo davčne utaje. Nepregleden davčni sistem, negospodarno porabljanje z davki zbranega denarja in družbena promocija posameznikov, ki se izogibajo plačevanju davkov, dodatno onemogočajo dvig davčne kulture.
