Z letnim poročilom se podjetje predstavi tako zunanjim kot notranjim uporabnikom računovodskih informacij. V njem v celoti prikaže rezultate preteklega leta in načrte za poslovanje v prihodnosti. Sestaviti ga mora jasno, pregledno in razumljivo.
Obseg pojasnil, ki spremljajo računovodske izkaze, je odvisen od velikosti družbe. Zaradi zagotavljanja javnosti podatkov morajo velike družbe in tiste, ki delujejo v javnem interesu, razkrivati največ podatkov. Vse pa morajo pri pripravi pojasnil upoštevati zahteve Zakona o gospodarskih družbah in SRS.
Tako kot leto poprej mikro in male družbe sestavijo bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. Srednje in velike družbe pa pripravijo še izkaz gibanja kapitala in denarnih tokov ter pojasnila k računovodskim izkazom. Glede na to, da so razmere v gospodarstvu še vedno zaostrene, morajo družbe v pojasnilih jasno in razumljivo razkriti tveganja, ki so jim izpostavljene.
Letno poročilo je listina, ki povezuje družbo s finančno javnostjo. Sestavljeno je iz računovodskega poročila in poslovnega poročila. Bralcem računovodskih izkazov zagotavlja podatke o uspešnosti poslovanja družbe, kakovosti njenih sredstev in drugem. V zadnjih letih se zahteve po razkritjih povečujejo in družbam se kaj hitro zgodi, da v želji po izpolnitvi vseh zakonskih zahtev po razkritjih poročilo postane nepregledno.
Glavna značilnost urejanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja je, da so z zakonom urejene le minimalne pravice, ki se v praksi lahko ugodneje urejajo s kolektivnimi pogodbami, splošnimi akti delodajalca in pogodbami o zaposlitvi. Manj ugodne so lahko le, če zakon to izrecno dopušča. Delodajalec mora poznati zakonske in podzakonske predpise, ki urejajo področje njegove dejavnosti, ter kolektivne pogodbe, ki veljajo zanj, sprejeti mora določene notranje akte in pravilno skleniti pogodbo o zaposlitvi. Vedeti pa mora tudi, kdaj delovnopravna zakonodaja posega v urejanje drugih razmerij.
Premoženjske bilance uporabnikov državnega in občinskih proračunov so se na dan 31. decembra 2013 prvič zbirale prek Ajpesovega spletnega portala. Kljub spremenjenemu načinu vnosa je bil odziv proračunskih uporabnikov zelo pozitiven, zato sta Ministrstvo za finance in Ajpes nadgradila spletno aplikacijo. Nadgradnja med drugim vsebuje tudi spremembe in dopolnitve Pravilnika o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin.
