Predhodno vprašanje Sodišču EU

Sestavek opisuje vlogo Sodišča EU in namen postopka predhodnega odločanja, ki ga je mogoče začeti pred tem sodiščem. Predstavlja tudi primer slovenskega davčnega zavezanca, na čigar zahtevo je Ustavno sodišče RS razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča RS zaradi kršitve pravice do zakonitega sodišča. Davčni zavezanec je Vrhovno sodišče RS že med postopkom pozval, naj o zadevi pridobi mnenje Sodišča EU, a mu sodišče ni ugodilo.

mag. Mojca Zupančič DAVŠČINE IKS 12 2014

Obdavčitev dohodka iz prenosa premoženjske pravice in avtorskih honorarjev

Dohodek iz zaposlitve, izplačan za delo oziroma storitev avtorja, ni enak dohodku iz prenosa premoženjske pravice. Različno sta namreč obdavčena z dohodnino, prav tako pa se od njiju različno obračunavajo in plačujejo prispevki za socialno varnost.

dr. Mateja Drobež Tomšič DAVŠČINE IKS 12 2014

Ugotavljanje obstoja stalne poslovne enote za namene DDV

Pojem stalne poslovne enote je v različnih predpisih različno opredeljen. Zavezanci za DDV morajo upoštevati opredelitve, ki so glede tega dane v predpisih o DDV. Na opredelitev stalne poslovne enote morajo biti pozorni, saj je od nje odvisen kraj obdavčitve. Če je nepravilno določen, je DDV narobe obračunan in to je lahko sankcionirano kot davčni prekršek.

mag. Mojca Zupančič DAVŠČINE IKS 12 2014

Določitev ekonomskega delodajalca in obdavčitev dohodkov pri kratkotrajnem delu v tujini

Slovenski delodajalci svoje zaposlene pošiljajo na delo v tujino. Pri kratkotrajnih napotitvah država dela praviloma nima pravice do obdavčitve dohodkov, ki jih za svoje delo tam dosegajo slovenski napoteni delavci. Lahko pa se zgodi, da država dela vendarle želi obdavčiti take dohodke, saj šteje, da imajo zaposleni v državi dela tudi delodajalca. To se praviloma zgodi, kadar za ekonomskega delodajalca šteje osebo, pri kateri se delo opravlja. V takem primeru se odpira vprašanje, ali imajo slovenski zaposleni v obračunu dohodnine v Sloveniji pravico uveljavljati v tujini plačani davek. V konvencijah o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjenih med državama, odgovora ne najdemo vedno. Razlike v razumevanju pojma ekonomski delodajalec in s tem razdelitev pravice do obdavčitve med državo rezidentstva zaposlenega in državo dela v takem primeru lahko razreši le postopek skupnega dogovora med pristojnima organoma obeh držav.

Barbara Prislan, univ. dipl. ekon. DAVŠČINE IKS 12 2014

Davčne olajšave v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb

Pred koncem leta že imamo približen podatek o tem, kolikšna bo davčna osnova za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Zmanjšali jo bomo lahko zlasti z uveljavljanjem raznovrstnih davčnih olajšav. Nekatere temeljijo na vlaganjih v opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva, nekatere na spodbujanju zaposlovanja za nedoločen čas in zaposlovanja invalidov, nekatere pa na donacijah nepridobitnim organizacijam, katerih delovanje je v javnem interesu. Seštevek vseh olajšav ne sme presegati davčne osnove, lahko pa nekatere med njimi, če ostanejo neizkoriščene, prenesemo v naslednja davčna obdobja. Zato je smiselno, da najprej izkoristimo tiste olajšave, ki jih v naslednja davčna obdobja ne moremo prenesti.