Nove rešitve za insolventna podjetja

Uvedba poenostavljene prisilne poravnave in večja vloga upnikov pri odločanju o povečanju dolžnikovega osnovnega kapitala s stvarnimi vložki dajeta insolventnim podjetjem nove možnosti za hitro in učinkovito prestrukturiranje. Spremenjeni zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju poleg tega določa tudi jasnejša pravila glede nastanka insolventnosti in omejuje vpliv organov insolventnega dolžnika na sprejemanje odločitev, ki izboljšujejo položaj upnikov, vključno z zaposlenimi.

Računovodenje zalog nedokončanih proizvodnje in storitev ter proizvodov

Zaloge nedokončanih proizvodnje in storitev ter proizvodov spadajo med kratkoročna sredstva in so v enotnem kontnem načrtu uvrščene v razred 6. Nedokončana proizvodnja so nastajajoči proizvodi, ki so še na proizvajalnih mestih in jih ni mogoče uskladiščiti, proizvodi pa so opredmeteni poslovni učinki. Podjetja pred uveljavitvijo SRS pri vrednotenju teh zalog niso smela preseči tržne vrednosti zalog, zadnjih 20 let pa sama izbirajo metodo vrednotenja in jo lahko presežejo.

Notranje računovodske kontrole

Obvladovanja in spremljanja poslovanja organizacij si ni mogoče zamisliti brez notranjih računovodskih kontrol. Poskrbijo namreč za delovanje računovodskega sistema, ki zagotavlja pravilne podatke in informacije za sestavitev računovodskih izkazov. Kadar delujejo popolno, točno in neprestano, se pomembno zmanjša tudi tveganje za nepravilnost podatkov v računovodskih izkazih. Tega se mora poslovodstvo zavedati in sprejeti ukrepe za njihovo delovanje.

Poslovni najemi

Najemi se opredelijo kot poslovni, če se pomembni tveganja in koristi, povezani z lastništvom v najem danih sredstev, ne prenesejo na najemnika. Računovodsko in davčno obravnavanje poslovnih najemov je odvisno od pogodbenikov in pogodbenega predmeta.

Vpliv uporabe nepremičnin na vrednotenje in bilančno izkazovanje

Glede na namen uporabe podjetje nepremičnine izkazuje v štirih postavkah bilance stanja. Od tega namena je odvisno, v katero postavko bilance stanja jo bo podjetje uvrstilo, po kolikšni vrednosti in kje bo evidentiralo učinke prevrednotenja vključno s spremembo poštene vrednosti, učinke prodaje in podobno. Ista nepremičnina bo zaradi različnega namena uporabe v bilanci stanja izkazana v različnih vrednostih, zaradi česar mora bralec računovodskih izkazov dobro poznati način vrednotenja posameznih postavk.

Branje računovodskih izkazov določenih in drugih uporabnikov

Tisti, ki morajo obravnavati in potrjevati računovodske izkaze pravnih oseb v javnem sektorju, pogosto ne poznajo pomena posameznih postavk in povezav med njimi. Za sprejemanje pravih odločitev pa bi moral vsak bralec računovodskih izkazov poznati nastanek in razumeti pomen postavk, denimo prihodkov, vrst stroškov ali stanja terjatev do kupcev.

Uporaba kontnih načrtov za določene uporabnike

Določeni uporabniki uporabljajo za izkazovanje prihodkov in odhodkov dva kontna načrta. Kontni načrt skupin kontov 46 in 76 iz enotnega kontnega načrta za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava je zanje razdelan podobno kot za druge pravne osebe – po naravnih vrstah stroškov, kontni načrt ostalih kontov razredov 4 in 7 ter razreda 5 pa po vrstah izdatkov in prejemkov, ki pritekajo in odtekajo iz javnih blagajn, uporabljajo pa ga predvsem drugi uporabniki. Določeni uporabniki morajo zato za izkazovanje posameznih vrst stroškov, prihodkov in drugih postavk poiskati medsebojno primerljive konte iz obeh kontnih načrtov.

IKS 08-09/ 2013


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS