Družbe zunanjim in tudi notranjim uporabnikom računovodskih informacij poročajo predvsem z letnim poročilom. To je sestavljeno iz računovodskega in poslovnega poročila. Računovodsko poročilo sestavljajo računovodski izkazi in priloge s pojasnili k njim.
Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, ki mora resnično in pošteno prikazati stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov. Postavke v njej so prikazane po neodpisani vrednosti kot razliki med celotno vrednostjo in njenim popravkom.
Izkaz poslovnega izida prikazuje poslovni izid obračunskega obdobja. Po Zakonu o gospodarskih družbah in SRS 25 sta možni dve različici izkazov in sami se lahko odločimo, katero bomo izbrali. Velika večina družb v Sloveniji sestavlja izkaz poslovnega izida po različici I. Družbe, ki niso zavezane reviziji, sestavijo le izkaz poslovnega izida (tako kot v preteklosti), ni pa jim treba sestavljati izkaza drugega vseobsegajočega donosa. Tega po SRS 25 namreč sestavljajo tiste družbe, ki so zavezane reviziji, pa tudi vse tiste, ki računovodijo po MRS.
Izkaz denarnih tokov lahko v skladu s SRS 26 sestavimo po različici I (neposredna metoda) ali po različici II (posredna metoda). Pri izkazu denarnih tokov po različici II sta v zgledih prikazani obe možni obliki, običajna in skrajšana, za obe obliki pa dve možnosti: najprej so kot denarni tokovi pri poslovanju prikazani plačani davki od dohodkov pravnih oseb, kar je priporočljivejše, nato pa obračunani. Družbe, ki morajo obravnavani izkaz sestavljati, se same odločajo, katero obliko izkaza bodo sestavile.
Družbe, ki morajo sestavljati izkaz gibanja kapitala, se same odločajo, katero obliko bodo uporabile. Lahko se odločijo za sestavitev izkaza gibanja kapitala, ki prikazuje spremembe vseh sestavin kapitala, ali pa za sestavitev izkaza, pri katerem je razčlenitev nekaterih vrstičnih postavk namesto v izkazu predstavljena v pojasnilih k letnemu poročilu.
Za kakovost sestavljenega letnega poročila so odgovorni najvišje vodstvo podjetja in njegovi nadzorni organi, odvisna pa je od njihove zavzetosti in pričakovanj, usmeritve in nadzora. Imenovana skupina za sestavitev letnega poročila deluje v skladu z danimi usmeritvami. Pri tem si lahko pomaga z opomnikom za sestavitev letnega poročila, ki smo ga pripravili na podlagi priporočil dobre prakse. Izziv je predvsem celovito (integrirano) poročanje, s povezanimi in uravnoteženimi informacijami, tudi bolj pregledno in manj obsežno, a z vsemi bistvenimi informacijami za potrebe odločanja uporabnikov letnega poročila.
Podjetje, zavezano reviziji, s poslovnim poročilom pojasni in dopolni računovodsko poročilo, predstavi predvidevanja za prihodnje poslovanje in vključi druge dodatne informacije, ki jih uporabniki letnega poročila potrebujejo pri poslovnem odločanju. Podjetje se ob upoštevanju zakonskih okvirnih zahtev samostojno odloči, katere vrste informacij bo predstavilo ter v kolikšnem obsegu in kako. Zato imajo vsi, ki so vključeni v proces priprave poslovnega poročila, veliko odgovornost.
Preverjalni seznam razkritij vsebuje vsa pojasnila, ki jih morajo podjetja predstaviti v prilogah k svojim računovodskim izkazom za leto 2012. Gre za zahteve Zakona o gospodarskih družbah in SRS. Način razkrivanja oziroma razporeditev razkritij ni predpisan(a); podjetje jih lahko razvrsti poljubno. Pomembno je, da so upoštevana vsa razkritja, ki se zahtevajo in v podjetju pridejo v poštev, in da so predstavljena jasno in pregledno.
Mikro in majhna neborzna podjetja so dolžna v prilogi k svojima izkazoma podati informacije, ki jih zahtevajo ZGD-1 in SRS, s katerimi dodatno pojasnijo svoje poslovanje v preteklem poslovnem letu in zneske v izkazih.
Vključitev vseh zahtevanih razkritij na ustrezen način, brez dodajanja nepotrebnih oziroma nepomembnih, je ena bistvenih odgovornosti podjetja pri pripravi letnega poročila. Vanj mora vključiti vse v ZGD-1 zahtevane informacije in vse pomembne, določene s SRS, ter morebitne dodatne, potrebne za razumevanje premoženjsko-finančnega položaja ob koncu poslovnega leta in uspešnosti poslovanja v tem letu.
Pregled poročila opravijo člani skupine za njegovo sestavitev, nato pa še uprava, ki ga tudi odobri za objavo oziroma predajo drugim. Nerevidirano poročilo naj prebere tudi nadzorni svet ali njegova revizijska komisija. Vsi ti si pri pregledu lahko pomagajo z vprašanji iz opomnika.
Letos in naslednje leto čaka predvsem posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov nekaj pomembnih novosti v zvezi s pripravo finančnih načrtov in polletnega poročila, izplačili plač in delovne uspešnosti, sankcijami pri neizpolnjevanju finančnih načrtov in izkazovanju poslovnega izida ter še čim.
