Delo s skrajšanim delovnim časom po devetem interventnem zakonu ter karantena in višja sila

Deveti interventni zakon prinaša podaljšanje ukrepa dela s skrajšanim delovnim časom še od 1. julija do 30. septembra 2021. Vlada ga lahko podaljša za tri mesece, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2021. Po novem so do ukrepa upravičeni delodajalci, ki jim je z odlokom omejeno ali prepovedano poslovanje. Delodajalec bo dobil povrnjenih 80 % bruto II nadomestila plače, vendar največ 928,10 EUR. Delavcu pa bo lahko delo s skrajšanim delovnim časom odredil šele po treh mesecih zaposlitve. V novem zakonu pa sta urejeni tudi karantena in višja sila delavcev.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik
Datum objave: 14. 07. 2021 / DAVŠČINE

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-191 (ZIUPGT) je že deveti interventni zakon.

DELO S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM

Na delovnopravnem področju prinaša podaljšanje ukrepa dela s skrajšanim delovnim časom. Gre za ukrep, ki velja že od junija 2020. Najprej ga je urejal tretji interventni zakon, to je Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-192 (ZIUOOPE). Četrti interventni zakon, to je Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-193 (ZIUPDV), je prinesel predvsem dodatna administrativna bremena za delodajalce, ki so veljala od 11. julija 2020. Peti interventni zakon, to je Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-194 (ZZUOOP), pa je prinesel možnost podaljšanja tega ukrepa do junija 2021. Deveti interventni zakon ZIUPGT ga uvaja ponovno, vendar prinaša številne novosti.

NOVOSTI PRI DELU S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM PO DEVETEM INTERVENTNEM ZAKONU (ZIUPGT)

ZIUPGT pri ukrepu dela s skrajšanim delovnim časom od 1. julija 2021 prinaša naslednje novosti:

  • Upravičeni delodajalci so tudi fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so bile najpozneje na dan 31. decembra 2020 vpisane v register kmetijskih gospodarstev (15/1 ZIUPGT),
  • Upravičen delodajalec je le tisti, ki mu je s predpisom vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti (15/1 ZIUPGT).
  • Delodajalec lahko ukrep uveljavlja šele po poteku treh mesecev od dneva nastopa dela delavca (15/6 ZIUPGT).
  • Pravice do delnega povračila nadomestila plače ne more uveljavljati delodajalec, če je nad njim uveden postopek stečaja ali je v likvidacijskem postopku; če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ; če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge ali če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge (19/2 in 19/3 ZIUPGT).
  • Rok za oddajo zahtevka je do 30. junija 2022 (19/10 ZIUPGT).
  • Povračilo delodajalcu ni več v obliki subvencije, ampak znaša 80 % bruto II nadomestila plače in ne več kot 928,10 EUR (20/1 ZIUPGT).
  • Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva po ZIUPGT, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti v celoti, če začne postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja, ki je enako obdobju prejemanja sredstev* (21/6 ZIUPGT).
  • O vračilu prejetih sredstev (razen izplačila po 21/8 ZIUPGT) odloči zavod za zaposlovanje z odločbo (21/7 ZIUPGT).
  • Delodajalec pisne odredbe ne pošilja več zavodu za zaposlovanje v roku osmih delovnih dni od dneva odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (37. člen ZIUPDV).
  • Ob ponovni odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom delodajalec zavodu za zaposlovanje ne pošilja več odredbe v roku treh delovnih dni (18/4 ZIUOOPE).

* Kot obdobje prejemanja sredstev se šteje obdobje, ko je delavcu odrejen ukrep dela s skrajšanim delovnim časom.

Odredba

Delodajalec mora delavcu odrediti delo s skrajšanim delovnim časom s pisno odredbo. V njej mora določiti obseg skrajšanega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev in način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, velikost povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom, in velikost nadomestila plače (17/4 ZIUPGT).

Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in o trajanju odreditve posvetovati s sindikati ali svetom delavcev pri delodajalcu. Pridobiti mora pisno mnenje. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Če se spremenijo okoliščine odreditve, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje (15/4 in 15/5 ZIUPGT). Kršitev te prepovedi je prekršek, za katerega je predpisana globa (47/1 ZIUPGT). Vzorec odredbe najdete v sestavku Delo s skrajšanim delovnim časom in čakanje na delo po tretjem interventnem zakonu v digitalni reviji IKS COVID-19.

Še vedno velja, da delodajalec delavcem, ki jih je zaposlil prek programov aktivne politike zaposlovanja, ne sme odrediti dela s skrajšanim delovnim časom. ZIUPGT pa prinaša pomembno novost. Delodajalec lahko ukrep uveljavlja šele po poteku treh mesecev od dneva nastopa dela delavca (15/6 ZIUPGT).

ZGLED 1 : Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom šele po poteku treh mesecev od zaposlitve

Delodajalec je s 1. junijem 2021 zaposlil novega delavca. Junija je delal s polnim delovnim časom. Zaradi upada prometa bi mu delodajalec rad s 1. avgustom 2021 odredil delo s skrajšanim delovnim časom.

Ali to lahko naredi?

Ne. Deveti interventni zakon (ZIUPGT) prinaša pomembno novost, in sicer da lahko delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom šele po poteku treh mesecev od dneva nastopa dela (15/6 ZIUPGT). Delavcu, ki ga je zaposlil s 1. junijem, bo delo s skrajšanim delovnim časom lahko odredil najprej s 1. septembrom 2021. V nasprotnem primeru bo delodajalčeva vloga za delno povračilo nadomestila plače zavrnjena.

Trajanje ukrepa

Delodajalci bodo ta ukrep lahko uporabljali od 1. julija do 30. septembra 2021. Vlada lahko ukrep podaljša enkrat za tri mesece, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2021. V primeru podaljšanja ukrepa lahko delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim časom najdlje do izteka obdobja, navedenega v sklepu vlade o podaljšanju ukrepa (16. člen ZIUPGT).

Skrajšanje delovnega časa

Delodajalec lahko delo s skrajšanim delovnim časom odredi le delavcem, ki so pri njem zaposleni za polni delovni čas in tudi dejansko delajo s polnim delovnim časom. Najkrajši delovni čas, s katerim lahko delavci delajo od 1. julija do 30. septembra, je 20 ur na teden, najdaljši pa 35 ur na teden (14/2 ZIUPGT).

ZGLED 2: Maksimalno in minimalno skrajšanje delovnega časa

Delodajalec ima zaposlene le delavce, ki delajo s polnim delovnim časom 40 ur na teden. Nekaterim bi skrajšal delovni čas tako, da bi delali 10 ur na teden, drugim pa, da bi delali 20 ali pa 30 ur na teden.

Ali to lahko naredi?

Delodajalec lahko skrajša delovni čas le tistim delavcem, ki so zaposleni s polnim delovnim časom in tudi dejansko delajo s polnim delovnim časom. Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Z zakonom ali kolektivno pogodbo pa se lahko določi kot polni delovni čas tudi krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden (143. člen Zakona o delovnih razmerjih* – ZDR-1).

ZIUPGT pa določa, da mora delodajalec delavcu zagotavljati delo vsaj za 20 ur na teden. Tako lahko delodajalec delavcem odredi delo s skrajšanim delovnim časom tako, da bodo delavci delali vsaj 20 ur na teden, in ne več kot 35 ur na teden. Med 20 in 35 urami pa so možne vse variante (delavec lahko dela 21 ur, 24 ur, 26 ur, 33 ur in podobno).

* UL RS 21/13 … 203/20 – ZIUPOPDVE.

Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ni mogoča za delavca, ki mu zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče odpovedni rok (15/5 ZIUPGT). Ukrep je namenjen ohranjanju zaposlitve. S tem, ko pa delavcu teče odpovedni rok, se mu zaposlitev ne ohranja, saj bo prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Pri tem je nepomembno, ali je odpoved pogodbe podal delavec ali pa delodajalec. Kršitev te prepovedi je prekršek, za katerega je predpisana globa (47/1 ZIUPGT).

ZGLED 3: Delo s skrajšanim delovnim časom med odpovednim rokom

Delodajalec je delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker je upad prometa velik, mu lahko v času odpovednega roka zagotavlja delo le za 20 ur na teden.

Ali delavcu lahko odredi skrajšanje delovnega časa?

Skrajšanje delovnega časa je namenjeno ohranjanju zaposlitve. Delavcu, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi že odpovedana (ni pomembno, iz katerega razloga), pa delodajalec ne sme odrediti skrajšanja delovnega časa (15/5 ZIUPGT). Lahko mu odredi, naj ne hodi na delo, vendar mu mora plačati nadomestilo plače v velikosti 100 % osnove iz 137/7 ZDR-1. Prav tako mu ne sme odrediti dela s skrajšanim delovnim časom, če je delavec dal odpoved.

Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom tudi ni dovoljena za delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom iz kakršnegakoli razloga (16. in 18. člen ZIUPGT). ZDR-1 ureja dve obliki delovnega razmerja s krajšim delovnim časom, do katerega lahko pride po volji pogodbenih strank in v posebnih primerih (v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem varstvu).

ZGLED 4 : Odreditev skrajšanja delovnega časa, če delavec dela s krajšim delovnim časom

Delodajalec ima zaposlenih več delavcev, od katerih nekateri delajo s polnim, nekateri pa s krajšim delovnim časom na podlagi pogodbenega dogovora.

Ali lahko skrajšanje delovnega časa odredi tudi delavcem, ki delajo s krajšim delovnim časom?

Ne. Delodajalec lahko skrajšanje delovnega časa odredi le delavcem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas in tudi dejansko delajo s polnim delovnim časom. Skrajšanja delovnega časa ne sme odrediti delavcem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas na podlagi pogodbene svobode. Ne sme ga odrediti niti delavcem, ki so pri njem zaposleni za polni delovni čas, vendar so upravičeni do dela s krajšim delovnim časom in prejemajo delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali so upravičeni do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.

Delodajalec lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom delavcem, ki so pri njem zaposleni za določen ali nedoločen čas.

ZGLED 5: Delavec ima pogodbo za določen čas in se mu med delom s skrajšanim delovnim časom izteče

Delodajalec ima zaposlenega delavca, s katerim je sklenil pogodbo za določen čas, ki se izteče 15. septembra 2021.

Ali mu lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. do 15. septembra 2021?

Lahko. Kljub pogodbi za določen čas lahko delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom. Smiselno pa je, da odredbo omeji do dneva izteka pogodbe. Če je od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom do izteka pogodbe kratko časovno obdobje, gledano strogo formalnopravno, ni njegov namen ohranjanje zaposlitve. Še zlasti ne, če delodajalec pogodbe ne bo podaljšal. Delodajalec lahko z delavcem, ki se mu med delom s skrajšanim delovnim časom pogodba za določen čas izteče, sklene tudi novo pogodbo za določen ali nedoločen čas in še vedno dela s skrajšanim delovnim časom. Ker se pogodba za določen čas izteče, delodajalec s tem ne krši prepovedi o odpuščanju delavcev iz poslovnega razloga v času dela s skrajšanim delovnim časom.

Delodajalec lahko delo s skrajšanim delovnim časom odredi vsem varovanim kategorijam delavcev, razen tistim, ki delajo s krajšim delovnim časom. Delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, delodajalec ne sme napotiti na delo s skrajšanim delovnim časom (18. člen ZIUPGT).

ZGLED 6: Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom varovanim kategorijam delavcev

Delodajalec želi odrediti čakanje na delo delavcu, ki je varovan pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je star 58 let. Je pa pri delodajalcu zaposlen s polnim delovnim časom.

Ali mu lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom?

Delodajalec delavcu, ki je dopolnil 58 let ali mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, ne sme brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine (114. člen ZDR-1).

Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom je namenjena ohranjanju zaposlitve, in ne temu, da bi delodajalec delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Z odredbo o delu s skrajšanim delovnim časom se ne začenja postopek odpovedi, saj ni nujno, da bo delodajalec delavcu po izteku tega ukrepa pogodbo o zaposlitvi odpovedal. Ravno nasprotno – namen odreditve dela s skrajšanim delovnim časom je preprečiti odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj delodajalec upa, da se bo poslovna situacija izboljšala in bo za svojega delavca ponovno imel delo. Res je, da so delavci pred upokojitvijo varovana kategorija in jim delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Kljub temu pa ni mogoče zaključiti, da zaradi tega ukrep dela s skrajšanim delovnim časom ni namenjen ohranjanju njihove zaposlitve. Glede na to lahko delodajalec tudi varovanim kategorijam delavcev odredi delo s skrajšanim delovnim časom, če zanje trenutno nima dela.

Delo s skrajšanim delovnim časom lahko delodajalec odredi tudi delavcem, katerih delovni čas je enakomerno ali neenakomerno razporejen. Ni nujno, da ti delavci delajo vsak delovni dan po enako število ur, ampak je možna tudi neenakomerna razporeditev njihovega delovnega časa (čeprav ni določena v pogodbi o zaposlitvi).

STROKOVNO STALIŠČE MDDSZEM IN SOCIALNIH PARTNERJEV GLEDE REFERENČNEGA OBDOBJA PRI NEENAKOMERNI RAZPOREDITVI SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA

Na podlagi sklepa s skupnega sestanka predstavnikov Ekonomsko-socialnega sveta zaradi določb ZIUOOPE* v zvezi z neenakomerno razporeditvijo delovnega časa v času izvajanja ukrepov je MDDSZEM glede razporejanja delovnega časa pri skrajšanem delovnem času 29. junija 2020 pripravil usklajeno strokovno stališče socialnih partnerjev**:

Delodajalec, ki izpolnjuje pogoje, lahko delavcem odredi delo s skrajšanim delovnim časom in zanje uveljavlja subvencijo (12. in 16. člen ZIUOOPE). Delo s skrajšanim delovnim časom odredi pisno, vsebina odredbe je predpisana (14/4 ZIUOOPE).

Obseg delovnega časa je glede na smiselno uporabo 143. člena ZDR-1 pri skrajšanem delovnem času določen v tedenskem obsegu (11/2 in 17/1 ZIUOOPE). Zato je z odredbo na ravni enega tedna delo lahko odrejeno tudi na manj dni po več ur ali pa so ure porazdeljene različno glede na dneve. Taka razporeditev delovnega časa je enakomerna.

Glede na to, da se subvencija delodajalcu izplačuje mesečno, je s pisno odredbo tedenski obseg dela delavca lahko razporejen tudi neenakomerno. V tem primeru se tedenski obseg delovnega časa izravna v obdobju meseca (referenčno obdobje). Neenakomerno razporeditev delovnega časa lahko delodajalec odredi le tistim delavcem, ki jim ga zaradi narave delovnega mesta oziroma vrste dela ne more razporediti v enakomernem tedenskem obsegu. Pogoj pa je, da mora biti v odredbi določena razporeditev delovnega časa za celotno referenčno obdobje enega meseca in mora biti razvidno, na katere dni ima delavec delovno obveznost in v kolikšnem obsegu (koliko ur).

* Smiselno enako velja za razporejanje skrajšanega delovnega časa po ZIUPGT.

** https://www.gov.si/novice/2020-06-29-razporejanja-skrajsanega-delovnega-casa/

ZGLED 7: Delo s skrajšanim delovnim časom in neenakomerna razporeditev delovnega časa

Delovni čas delavca je na podlagi pogodbe o zaposlitvi enakomerno razporejen. Kadar delavec dela s polnim delovnim časom, dela od ponedeljka do petka po 8 ur na dan. Delodajalec je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom 24 ur na teden.

Ali lahko delavec dela od ponedeljka do srede po 8 ur na dan, v četrtek in petek pa je prost?

Delodajalec lahko delavcu skrajšan delovni čas razporedi enakomerno ali pa neenakomerno. Za enakomerno razporeditev delovnega časa gre, ko delavec na tedenski ravni opravi točno toliko ur skrajšanega delovnega časa, kot mu je odrejeno. To pomeni, da delavec 24 ur na teden oddela tako, da vsak teden dela izključno 24 ur na teden. Te ure pa so lahko razporejene na tri dni v tednu po 8 ur na dan ali pa kako drugače. Izjemoma pa lahko delodajalec delavcu skrajšan delovni čas razporedi tudi neenakomerno. To lahko naredi, če mu ga zaradi narave delovnega mesta oziroma vrste dela ne more razporediti enakomerno. Pogoj pa je, da mora biti v odredbi določena razporeditev delovnega časa za celotno referenčno obdobje enega meseca in iz nje mora biti razvidno, na katere dni ima delavec delovno obveznost in v kolikšnem obsegu (koliko ur). V tem primeru pa delavec lahko v določenem tednu naredi manj kot 24 ur na teden, v drugem pa več, pri čemer v povprečju enega meseca naredi 24 ur na teden.

Najprej je bilo stališče MDDSZEM (zaradi načina oddaje vloge), da lahko delavec v posameznem mesecu dela le z enakim številom ur skrajšanega delovnega časa (na primer 20 ur na teden). Zdaj velja, da lahko delodajalec delavcu za vsak teden v istem mesecu odredi delo z različnim številom ur skrajšanega delovnega časa.

ZGLED 8: Spreminjanje ur dela s skrajšanim delovnim časom med mesecem

Delodajalec je delavcem odredil delo s skrajšanim delovnim časom 20 ur na teden za celoten čas veljavnosti ukrepa, to je do 30. septembra 2021. Če pa bo v določenem obdobju imel več dela, želi, da bi delavci delali več kot 20 ur na teden.

Jim bo delodajalec lahko odredil delo za 30 ur na teden?

Če želi delodajalec delavcem odrediti delo z drugim številom ur skrajšanega delovnega časa na teden v istem mesecu, jim mora izdati novo odredbo. Sprememba tedenskega števila ur znotraj meseca pri posameznem delavcu je dovoljena.

Upravičeni delodajalci

Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko uveljavlja delodajalec, ki (15/1 ZIUPGT)

  • je pravna ali fizična oseba in je bila v poslovni register vpisana pred 31. decembrom 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas ali je fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila najpozneje na dan 31. decembra 2020 vpisana v register kmetijskih gospodarstev;
  • po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela in
  • mu je s predpisom vlade (odlokom) omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti.5

Po novem pravice ne more uveljavljati delodajalec, če je nad njim uveden postopek stečaja ali je v likvidacijskem postopku ali ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge (19/2 ZIUPGT). Šteje se, da delodajalec prav tako ne izpolnjuje obveznosti, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge (19/3 ZIUPGT).

Do delnega povračila nadomestila plače niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 večji od 70 % (15/2 ZIUPGT).

ZGLED 9: Kdaj lahko delodajalec odredi delo s skrajšanim delovnim časom

Delodajalec ima zaposlena dva delavca. Delo s skrajšanim delovnim časom bi odredil le enemu.

Ali zadosti pogoju, da najmanj 10 % zaposlenim ne more zagotavljati dela?

Eden izmed pogojev, da lahko delodajalec delavcem odredi delo s skrajšanim delovnim časom in bo upravičen do subvencije, je, da dela ne more zagotavljati najmanj 10 % delavcem mesečno. Če ima delodajalec zaposlena dva delavca, eden predstavlja 50 %, zato lahko le enemu ali obema odredi delo s skrajšanim delovnim časom. Če delodajalec zaposluje tri delavce, eden predstavlja dobrih 33 % (zato lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom le enemu, dvema ali trem delavcem), če zaposluje štiri, eden predstavlja 25 % (zato lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom le enemu, dvema, trem ali štirim delavcem), če jih zaposluje 10, pa eden predstavlja minimalnih 10 % (zato lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom najmanj enemu ali do deset delavcem).

Drugi pogoj pa je, da delodajalec tem delavcem ne more zagotavljati dela za vsaj 90 % delovnega časa mesečno. To pomeni, da za njih nima dela za vsaj 36 ur na teden (40 ur 90 %). Če ima za njih delo za 37 ur na teden, jim skrajšanja delovnega časa ne sme odrediti. Če je pri delodajalcu polni delovni čas 36 ur na teden, pa zanj predstavlja 90 % nezmožnosti zagotavljanja dela 32,4 ure na teden. Delodajalec mora izpolnjevanje pogoja preverjati mesečno.

Do izvajanja tega ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki jim sredstva ne bodo dodeljena ali pa za njih ne bodo niti zaprosili (26. člen ZIUPGT). To pomeni, da lahko svojim delavcem vseeno odredijo delo s skrajšanim delovnim časom pod pogoji iz ZIUPGT. Pri tem pa morajo upoštevati pravice in obveznosti, ki veljajo za ta ukrep.

ZGLED 10: Ukrep lahko koristijo vsi delodajalci

Delodajalec ima zaposlenih 100 delavcev. Dela za vsaj 90 % delovnega časa ne more zagotavljati le šestim delavcem.

Ali jim lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom?

Lahko. Vendar ker delodajalec dela ne more zagotavljati le 6 % delavcem, do subvencije ne bo upravičen. Delavcem pa mora zagotavljati pravice in upoštevati pravila, kot izhajajo iz ZIUPGT. To je pomembno predvsem pri tistih pravicah delavcev, ki so v ZIUPGT določene bolj ugodno, kot jih določa ZDR-1.

Velikost nadomestila plače delavca

Za čas, ko delavec ne bo delal (to je čas, za katerega mu je bil delovni čas skrajšan), mu pripada nadomestilo plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 (17/2 ZIUPGT). Velikost nadomestila navzdol ni omejena z zneskom minimalne plače. To pomeni, da je velikost nadomestila lahko tudi manjša od minimalne plače. Za čas, ko bo delavec delal, mu pripadajo sorazmerni del plače, ki je odvisen od števila delovnih ur na teden, in druga povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo, malica in podobno).

Več o načinu izračuna nadomestila plače po 137/7 ZDR-1 lahko preberete v sestavku Nadomestilo plače v breme delodajalca v reviji IKS 10/19.

ZGLED 11: Obračun plače in nadomestila plače za avgust

Delavčeva mesečna plača za avgust 2021 znaša 1.024,24 EUR. Delodajalec mu je za avgust 2021 odredil delo s skrajšanim delovnim časom 20 ur na teden.

Koliko znaša delavčevo nadomestilo plače za čas čakanja na delo?

Za čas, ko delavec ne bo delal (to je čas, za katerega mu je bil delovni čas skrajšan), mu pripada nadomestilo plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 (17/2 ZIUPGT). Osnova za velikost nadomestila se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, če bi delal s polnim delovnim časom (17/3 ZIUPGT). Velikost nadomestila navzdol ni omejena z zneskom minimalne plače. To pomeni, da je velikost nadomestila lahko tudi manjša od minimalne plače. Tako bo delavčevo nadomestilo plače za avgust znašalo (1.024,24 : 2) 0,8 = 409,70 EUR.

Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z ZDR-1 (letni dopust, bolniška odsotnost in podobno), ima mesečno pravico do nadomestila plače v velikosti, kot je določena z zakonom. Pri tem se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za velikost nadomestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni delovni čas (17/3 ZIUPGT).

ZGLED 12: Pri izračunu nadomestila plače se upošteva plača za polni delovni čas

Delodajalec je delavcu od 1. julija do preklica odredil delo s skrajšanim delovnim časom 20 ur na teden. Delavec bo tako delal julija, avgusta in septembra. S 1. oktobrom bo zaradi predvidene operacije koristil bolniški dopust.

Katere ure predstavljajo osnovo za izračun nadomestila?

V primeru odsotnosti delavca z dela zaradi bolezni znaša velikost nadomestila plače 80 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas (137/8 ZDR-1). Glede na to, da je delavec v preteklem mesecu (septembra) delal s skrajšanim delovnim časom na podlagi ZIUPGT, mora delodajalec nadomestilo plače za skrajšan delovni čas (80 % osnove), preračunati na plačo (17/3 ZIUPGT). Tako je osnova za nadomestilo plače v oktobru seštevek septembrske plače in nadomestila plače (za skrajšani delovni čas preračunano na plačo).

V primeru, da delodajalec delavcem v času prejemanja subvencije ne bo redno izplačeval plače in nadomestila plače, mora vsa prejeta sredstva vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (21/5 ZIUPGT).

Velikost delnega povračila nadomestila plače delodajalcu

Po ZIUPGT delno povračilo nadomestila plače delodajalcu ni več določeno v fiksnem znesku v obliki subvencije. Od 1. julija 2021 znaša 80 % bruto II nadomestila plače in je navzgor omejeno z velikostjo polovice povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za leto 2020 (1.856,20 EUR : 2 = 928,10 EUR) (20/1 ZIUPGT). Posebno poročanje na obrazcih REK ni predvideno.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 manjši od 70 %, lahko uveljavlja delno povračilo nadomestila plače le v velikosti deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov (20/3 ZIUPGT).

Vodenje evidence o izrabi delovnega časa

Delodajalec mora na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti6 (ZEPDSV) voditi dnevno evidenco o izrabi delovnega časa za vsakega delavca. Na podlagi 21/3 ZIUPGT pa bo moral za vsakega delavca ob njegovem prihodu vpisovati še uro prihoda in ob njegovem odhodu uro odhoda delavca (ne oboje ob koncu delovnika). To je novost pri delu s skrajšanim delovnim časom predvsem za delodajalce, ki evidenco o izrabi delovnega časa vodijo ročno in za to nimajo posebnega programa (urce). Če bo delodajalec to obvezo kršil, bo moral ob ugotovljeni kršitvi vsa prejeta sredstva za vse delavce vrniti (21/5 ZIUPGT).

ZEPDSV ne določa, da se mora delavec na mesečno evidenco o izrabi delovnega časa podpisati. Iz prakse inšpektorjev za delo pa izhaja, da mora delavec mesečno evidenco o izrabi delovnega časa kot v znak strinjanja z zapisanim podpisati. Če delodajalec vodi evidenco o izrabi delovnega časa v elektronski obliki, se delavec nanjo ne more podpisati, saj je delodajalec običajno ne tiska.

Več lahko preberete v sestavku Obvezne evidence delodajalcev na področju dela v reviji IKS 6/19.

PRILOGA : Evidenca dela s skrajšanim delovnim časom

Ime in priimek:

 

Mesec:

junij 2020

Datum

Ura prihoda

Podpis delavca

Ura odhoda

Podpis delavca

Skupaj ur

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj ur/mesec

 

Obveznosti delodajalca

Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom, pa ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, če gre za večje število delavcev, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo ZIUPGT in delodajalec za te delavce ni uveljavil povračila nadomestila plače po ZIUPGT ali ZIUOOPE (21/2 ZIUPGT). Kršitev te prepovedi je prekršek, za katerega je predpisana globa (47/1 ZIUPGT).

ZGLED 13: Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Delodajalec ima zaposlenih 10 delavcev. Petim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, pet pa jih dela s polnim delovnim časom. Ker delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, jo bo odpovedal dvema delavcema, ki delata s polnim delovnim časom.

Ali to lahko naredi?

Lahko. Delodajalec delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom, ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, če gre za večje število delavcev. Izjemoma tudi v tem primeru lahko, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo ZIUPGT in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po ZIUPGT ali ZIUOOPE. Za večje število delavcev gre, če delodajalec, ki zaposluje več kot 20 in manj kot 100 delavcev, ugotovi, da bo iz poslovnih razlogov v obdobju 30 dni postalo nepotrebno delo za najmanj 10 delavcev. Za odpust večjega števila delavcev gre, če delavec odpusti vsaj 10 % delavcev, če zaposluje nad 100 in manj kot 300 delavcev in tako dalje (98. člen ZDR-1). Glede na to, da delodajalec zaposluje manj kot 20 delavcev, zanj omejitev odpuščanja iz poslovnega razloga za delavce, ki delajo, ne velja.

Delodajalec tudi delavcem, ki delajo, ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom (21/2 ZIUPGT). Če delodajalec tega ne bi upošteval, mora vsa prejeta sredstva vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (21/5 ZIUPGT). Poleg tega je to prekršek, za katerega je predpisana globa (47/1 ZIUPGT).

ZGLED 14: Odrejanje nadurnega dela

Delodajalec opravlja dve dejavnosti. Ker z eno lahko nemoteno posluje, celo bolje kot v normalnih razmerah, delavci delajo. Z drugo pa zaradi pomanjkanja naročil posluje v zmanjšanem obsegu, zato je delavcem odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Ker je pri dobro delujoči dejavnosti zaradi njene narave obseg dela povečan, morajo delavci opravljati tudi nadurno delo.

Ali bo delodajalec upravičen do subvencije, glede na to, da bodo delavci, ki delajo, opravljali nadurno delo?

Delodajalec delavcem, ki delajo, ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom (21/2 ZIUPGT). Glede na to, da ima delodajalec dve povsem ločeni dejavnosti in da delavci ene dejavnosti ne znajo opravljati dela druge, lahko delavcem, ki delajo, odredi opravljanje nadurnega dela. Delodajalec tako ne bo kršil tega določila in bo tudi ob drugih izpolnjenih pogojih upravičen do subvencije.

Če delodajalec delavca pozove, da opravlja delo s polnim delovnim časom, mora o tem predhodno obvestiti zavod za zaposlovanje (21/4 ZIUPGT). V nasprotnem primeru mora delodajalec za vse delavce vsa prejeta sredstva vrniti (21/5 ZIUPGT).

Vračilo subvencije v primeru delitve dobička, izplačila nagrad poslovodstvu in drugih primerih

Delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače, mora v primeru, da je od uveljavitve ZIUPGT prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti Furs najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. V nasprotnem primeru je to prekršek, za katerega je predpisana globa (47/1 ZIUPGT). Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema povračila nadomestila plače do dneva vračila (21/8 ZIUPGT). O vračilu sredstev (razen glede prepovedi izplačil po 21/8 ZIUPGT) odloči zavod za zaposlovanje z odločbo. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe. Zoper odločbo o vračilu je možen upravni spor (21/7 ZIUPGT).

Delodajalec mora prejeta sredstva z zamudnimi obrestmi vrniti tudi v primeru, če v času prejemanja sredstev ali po prejemanju sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, začne postopek likvidacije po Zakonu o gospodarskih družbah7 (21/6 ZIUPGT). Enako velja v primeru, če je v postopku uveljavljanja pravice do delnega povračila nadomestila plače predložil neresnična dokazila iz 19/4 ZIUPGT.

Pridobitev subvencije od zavoda za zaposlovanje

Delodajalec bo delno povračilo nadomestila plače dobil na podlagi vloge, ki jo bo vložil na zavod za zaposlovanje v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (19. člen ZIUPGT). V primeru podaljšanja ukrepa je mogoče vlogo v tem roku vložiti najpozneje do 31. decembra 2021.

Delodajalec bo moral vlogi priložiti

  • pisno odredbo delavcu o skrajšanju polnega delovnega časa;
  • dokazilo o izpolnjevanju pogoja, da je upravičen delodajalec (15/1 ZIUPGT), in pisno izjavo (za katero kazensko in materialno odgovarja) o nezmožnosti zagotavljanja dela delavcem (15/2 ZIUPGT);
  • pisno izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju delnega povračila nadomestila plače in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja (21/2 ZIUPGT);
  • soglasje za objavo podatkov, saj seznam prejemnikov subvencije in podatki o velikosti prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega značaja in bodo javno objavljeni na spletni strani zavoda za zaposlovanje (23. člen ZIUPGT);
  • pisno izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da je delavcem plačal plačo oziroma nadomestilo plače;
  • pisno izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, da ima na dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge in da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače.

Zavod bo o vlogi odločil s sklepom v roku 15 dni od prejema vloge. Zoper sklep bo možno sprožiti le upravni spor. Delodajalec mora zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila plače za čas skrajšanega polnega delovnega časa na podlagi predhodno izdanega sklepa o povračilu nadomestila plače vložiti najpozneje do 30. junija 2022 (19/11 ZIUPGT). Če je delodajalec delavcem skrajšani delovni čas odredil že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. julija 2021, vloži vlogo v 15 dneh od uveljavitve tega zakona (19/12 ZIUPGT). Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače (19/8 ZIUPGT).

Subvencija predstavlja državno pomoč, zato je treba upoštevati pogoje za pridobitev državne pomoči (25. člen ZIUPGT). Ukrep se izvaja v skladu s točko 3.10 začasnega okvira8. Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih z ZIUPGT. Delno povračilo nadomestila plače je združljivo tudi z drugimi ukrepi za podporo pri ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči čezmernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.

UKREPI, KI SO S 30. JUNIJEM 2021 PRENEHALI VELJATI

To so

  • čakanje na delo;
  • delno povračilo nekritih fiksnih stroškov (ZIUPGT v 3. členu določa le, da mora upravičenec, ki je uveljavil pomoč za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2021 in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev ali je zahteval prevelik znesek, o tem obvestiti Furs do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021 oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta);
  • mesečni temeljni dohodek in delno povrnjen izgubljeni dohodek za samozaposlene.

KARANTENA IN VIŠJA SILA DELAVCEV

Od 1. julija 2021 karanteno in višjo silo delavcev ureja Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva9 (ZNUPZ). Ukrep velja od 1. julija do 31. decembra 2021 (29/1 ZNUPZ). Delodajalec mora vlogo vložiti v osmih dneh od začetka odsotnosti delavca. Delodajalci, pri katerih so delavci v karanteni že od 1. julija, pa morajo vlogo vložiti do 22. julija 2021. Vsa preostala pravila v zvezi s karanteno in višjo silo delavcev ostajajo nespremenjena in jih lahko preberete v sestavku PKP6: Novosti pri karanteni, višji sili, čakanju na delo in delu na domu v digitalni reviji IKS COVID-19.

OPOMBE

  1. UL RS 112/21.
  2. UL RS 80/20 … 15/21.
  3. UL RS 98/20 … 152/20.
  4. UL RS 152/20 … 82/21.
  5. https://www.gov.si/novice/2021-07-16-podaljsani-in-prenovljeni-ukrepi-ki-ohranjajo-delovna-mesta-in-pomagajo-delodajalcem/
  6. UL RS 40/06.
  7. UL RS 65/09 … 22/19.
  8. Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (https://www.gov.si/teme/pravila-na-podrocju-drzavnih-pomoci/).
  9. UL RS 112/21.

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS