Novosti pri delu s skrajšanim delovnim časom in čakanju na delo po četrtem interventnem zakonu

Z 31. majem je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19. Prinesel je možnost dela s skrajšanim delovnim časom in čakanje na delo. Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki velja od 11. julija, pa pri obeh institutih prinaša pomembne novosti. Najpomembnejši sta podaljšanje ukrepa čakanja na delo in dodatna obveščanja zavoda za zaposlovanje pri skrajšanem delovnem času.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik
Datum objave: 20. 07. 2020 / DAVŠČINE

Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-191 (ZIUPDV) pri delu s skrajšanim delovnim časom prinaša predvsem dodatne administrativne obveznosti delodajalca. Delodajalec mora od uveljavitve zakona odredbo o skrajšanem delovnem času poslati zavodu za zaposlovanje v osmih delovnih dneh od dneva odreditve. Vsakič, ko delavec začne delati s polnim delovnim časom, mora o tem predhodno obvestiti zavod za zaposlovanje. Skrajni rok za vložitev vloge za dodelitev subvencije pa je 10. december 2020. Zavod za zaposlovanje je dobil pooblastilo, da lahko iz uradnih zbirk podatkov brezplačno pridobiva podatke o delavcih in njihove davčne številke. Poleg tega v primeru kršitev določa celo vrsto novih prekrškov, za katere je predpisana globa. Pri čakanju na delo je ključna novost podaljšanje ukrepa še najmanj za en mesec, ki pa ga lahko vlada s sklepom podaljša še za avgust in september. Določbe o čakanju na delo se uporabljajo od 1. julija, druge pa od uveljavitve zakona.

Splošno o institutu čakanja na delo, kot ga ureja Zakon o delovnih razmerjih* (ZDR-1), lahko več preberete v sestavku Čakanje na delo v reviji IKS 6/20. O čakanju na delo po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo** (ZIUZEOP) lahko več preberete v sestavku Čakanje na delo po interventnem megazakonu v digitalni reviji IKS COVID-19. O čakanju na delo in delu s skrajšanim delovnim časom po Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19*** (ZIUOOPE) pa lahko več preberete v sestavku Delo s skrajšanim delovnim časom in čakanje na delo po tretjem interventnem zakonu v digitalni reviji IKS COVID-19. V tem prispevku so predstavljeni le spremembe ZIUPDV, stališče strokovne delovne skupine in nova mnenja MDDSZEM in zavoda za zaposlovanje.

* UL RS 21/13 … 81/19.

** UL RS UL RS 49/20 in 61/20.

*** UL RS 80/20.

Delo s skrajšanim delovnim časom

ZIUPDV pri delu s skrajšanim delovnim časom prinaša predvsem dodatna administrativna bremena za delodajalce, ki veljajo od 11. julija. Delodajalec mora pisno odredbo poslati zavodu za zaposlovanje v osmih delovnih dneh od dneva odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (37. člen ZIUPDV). Obveznost velja za odredbe, izdane od 11. julija. Možnost posredovanja odredb je od 20. julija na voljo na portalu za delodajalce. Pošiljanje odredb je posledica zahteve inšpektorata za delo zaradi lažjega nadzora. Če delodajalec odredbe ne bo poslal v roku, je to prekršek, za katerega je določena globa (42. člen ZIUPDV).

Druga sprememba je določitev skrajnega roka za vložitev vloge za dodelitev subvencije. Ne glede na to, da ukrep velja do 31. decembra 2020, je skrajni rok za oddajo vloge 10. december 2020 (38/1 ZIUPDV).

Tretja sprememba prinaša dolžnost delodajalca, da mora, preden delavec začne delati s polnim delovnim časom, o tem predhodno obvestiti zavod za zaposlovanje po elektronski pošti na gpzrsz@ess.gov.si (39. člen ZIUPDV). Obvestilo mora vsebovati naziv in matično številko delodajalca, delovodno številko vloge, ime, priimek in EMŠO zaposlenega ter datum začetka dela s polnim delovnim časom. Možnost posredovanja obvestil je na voljo od 20. julija na portalu za delodajalce. V primeru kršitve te dolžnosti je to prekršek, za katerega je določena globa (42. člen ZIUPDV).

S četrto spremembo je zavodu za zaposlovanje podeljena pravica do brezplačnega pridobivanja podatkov o delavcih, za katere delodajalec prejme subvencijo iz zbirk osebnih podatkov upravljavca centralnega registra prebivalstva in davčne številke (40. člen ZIUPDV).

ZIUPDV na novo dopolnjuje 79. člen ZIUOOPE in določa, da se z globo, kot je določena v tem členu, kaznujejo delodajalec, ki prejme subvencijo, odgovorna oseba delodajalca in delodajalec posameznik, tudi za kršitev

  • prepovedi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom v času teka odpovednega roka (12/3 ZIUOOPE),
  • obveznosti posvetovanja pred sprejemom odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom s sindikatom oziroma svetom delavcev oziroma obveščanja delavcev na običajen način (12/4 ZIUOOPE),
  • obveznosti posvetovanja v primeru spremenjenih okoliščin odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (12/5 ZIUOOPE),
  • obveznosti posredovanja pisne odreditve zavodu za zaposlovanje v osmih delovnih dneh (14/4 ZIUOOPE),
  • obveznosti izročitve delavcu pisne odredbe s skrajšanim delovnim časom (14/4 ZIUOOPE),
  • obveznosti izplačevanja delavcem plače in nadomestila plače (18/1 ZIUOOPE),
  • obveznosti vodenja evidence o izrabi delovnega časa (18/3 ZIUOOPE),
  • obveznosti predhodnega obvestila zavoda za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, naj opravlja delo s polnim delovnim časom (18/5 ZIUOOPE).

V času od uveljavitve zakona je bilo v praksi zelo veliko težav z razporejanjem delovnega časa delavcev, ki jim je delodajalec odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Zato je Ekonomsko- socialni svet imenoval strokovno skupino, ki je v zvezi s tem oblikovala strokovno stališče.

REFERENČNO OBDOBJE PRI NEENAKOMERNI RAZPOREDITVI SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA

Na podlagi sklepa s skupnega sestanka predstavnikov Ekonomsko-socialnega sveta zaradi določb ZIUOOPE v zvezi z neenakomerno razporeditvijo delovnega časa v času izvajanja ukrepov je MDDSZEM glede razporejanja delovnega časa pri skrajšanem delovnem času 29. junija 2020 pripravil usklajeno strokovno stališče socialnih partnerjev2:

Delodajalec, ki izpolnjuje pogoje, lahko delavcem odredi delo s skrajšanim delovnim časom in zanje uveljavlja subvencijo (12. in 16. člen ZIUOOPE). Delo s skrajšanim delovnim časom odredi pisno, vsebina odredbe je predpisana (14/4 ZIUOOPE).

Obseg delovnega časa je glede na smiselno uporabo 143. člena ZDR-1 pri skrajšanem delovnem času določen v tedenskem obsegu (11/2 in 17/1 ZIUOOPE). Zato je z odredbo na ravni enega tedna delo lahko odrejeno tudi na manj dni po več ur ali pa so ure porazdeljene različno glede na dneve. Taka razporeditev delovnega časa je enakomerna.

Glede na to, da se subvencija delodajalcu izplačuje mesečno, je s pisno odredbo tedenski obseg dela delavca lahko razporejen tudi neenakomerno. V tem primeru se tedenski obseg delovnega časa izravna v obdobju meseca (referenčno obdobje). Neenakomerno razporeditev delovnega časa lahko delodajalec odredi le tistim delavcem, ki jim ga zaradi narave delovnega mesta oziroma vrste dela ne more razporediti v enakomernem tedenskem obsegu. Pogoj pa je, da mora biti v odredbi določena razporeditev delovnega časa za celotno referenčno obdobje enega meseca in mora biti razvidno, na katere dni ima delavec delovno obveznost in v kolikšnem obsegu (koliko ur).

V sestavku Delo s skrajšanim delovnim časom in čakanje na delo po tretjem interventnem zakonu v reviji IKS 7/20 pri zgledu 7 še ni upoštevano usklajeno strokovno stališče. Zgled 1 upošteva omenjeno stališče.

ZGLED 1: Delo s skrajšanim delovnim časom in neenakomerna razporeditev delovnega časa

Delovni čas delavca je na podlagi pogodbe o zaposlitvi enakomerno razporejen, kadar delavec dela s polnim delovnim časom dela od ponedeljka do petka po osem ur na dan. Delodajalec je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom 24 ur na teden.

Ali lahko delavec dela od ponedeljka do srede po osem ur na dan, v četrtek in petek pa je prost?

Delodajalec lahko delavcu skrajšan delovni čas razporedi enakomerno ali neenakomerno. Pri neenakomerni razporeditvi delavec na tedenski ravni opravi točno toliko ur skrajšanega delovnega časa, kot mu je odrejeno. To pomeni, da delavec 24 ur na teden oddela tako, da vsak teden dela izključno 24 ur na teden. Te ure pa so lahko razporejene na tri dni v tednu po osem ur na dan ali pa kako drugače. Izjemoma pa lahko delodajalec delavcu skrajšan delovni čas razporedi tudi neenakomerno. To lahko naredi, če mu ga zaradi narave delovnega mesta oziroma vrste dela ne more razporediti enakomerno. Pogoj pa je, da mora biti v odredbi določena razporeditev delovnega časa za celotno referenčno obdobje enega meseca in iz nje mora biti razvidno, na katere dni ima delavec delovno obveznost in v kolikšnem obsegu (koliko ur). V tem primeru pa delavec lahko v enem tednu naredi manj kot 24 ur na teden, v drugem pa več, pri čemer v povprečju enega meseca naredi 24 ur na teden.

Najprej je bilo stališče MDDSZEM (zaradi načina oddaje vloge), da lahko delavec v posameznem mesecu dela le z enakim številom ur skrajšanega delovnega časa (na primer 20 ur na teden). Zdaj velja, da lahko delodajalec delavcu za vsak teden v istem mesecu odredi delo z različnim številom ur skrajšanega delovnega časa.

ZGLED 2: Spreminjanje ur dela s skrajšanim delovnim časom med mesecem

Delodajalec je delavcem odredil delo s skrajšanim delovnim časom 20 ur na teden za celoten čas veljavnosti ukrepa, to je do 31. decembra. Če pa bo v določenem obdobju imel več dela, želi, da bi delavci delali več kot 20 ur na teden.

Jim bo delodajalec lahko odredil delo za 30 ur na teden?

Če želi delodajalec delavcem odrediti delo z drugim številom ur skrajšanega delovnega časa na teden v istem mesecu, jim mora izdati novo odredbo. Sprememba tedenskega števila ur znotraj meseca pri posameznem delavcu je dovoljena. Vendar mora delodajalec v osmih delovnih dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa na zavod za zaposlovanje poslati odredbo (37. člen ZIUPDV).

ČAKANJE NA DELO

Drugi delovnopravni ukrep po ZIUOOPE je bilo čakanje na delo. Sprva je bilo predvideno, da bo veljal le junija 2020. Na podlagi ZIUPDV pa je podaljšan še najmanj do 31. julija 2020. Vlada pa bo lahko s sklepom ukrep podaljšala še največ dvakrat po en mesec, to je za avgust in september (3. člen ZIUPDV). Nove določbe čakanja na delo po ZIUPDV se uporabljajo od 1. julija (50. člen ZIUPDV).

Po ZIUPDV do povračila nadomestila plače za čakanje na delo ne bo upravičen delodajalec, ki je v likvidacijskem postopku (8. člen). Delodajalec pa delavcu ne sme odrediti opravljanja nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci, ki čakajo na delo, prav tako mu ne sme začasno prerazporediti delovnega časa (10/2 ZIUPDV). Kot prekršek, za katerega je določena globa, je določeno le odrejanje nadurnega dela, ne pa tudi začasno prerazporejanje delovnega časa (45/1 ZIUPDV).

Tudi v času veljavnosti ukrepa čakanja na delo po ZIUPDV sta ukrepa čakanja na delo in dela s skrajšanim delovnim časom po ZIUOOPE združljiva (22. člen ZIUOOPE).

Po ZIUOOPE je veljalo, da delodajalec delavca, ki je na čakanju na delo, ne sme odpustiti (32/6 ZIUOOPE). ZIUPDV pa na novo določa, da delodajalec ne sme delavca, za katerega je uveljavljal povračilo nadomestila plače, odpustiti iz poslovnega razloga. Delodajalec prav tako ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po ZIUOOPE ali ZIUZEOP. Kot prekršek, za katerega je določena globa, je določen le odpust delavca v času prejemanja nadomestila plače, ne pa tudi odpust večjega števila delavcev (45/1 ZIUPDV).

Velikost nadomestila za čakanje na delo

Velikost povračila nadomestila plače delodajalcu in delavcu tudi po ZIUPDV ostaja enaka. Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, ki pa ne sme biti manjše od minimalne plače (5. člen ZIUPDV). Ta velikost nadomestila plače velja za vse delavce, ki delajo pri upravičenih delodajalcih, četudi delodajalec ne bo uveljavljal ukrepa (5/1 ZIUPDV). Lahko bi se zgodilo, da bi delodajalec delavcem izplačal večje nadomestilo za čakanje na delo, kot je to po ZDR-1 in ZIUPDV (več od 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1). Iz zakona je možno razumeti, da je delodajalec upravičen do tistega zneska nadomestila, ki je obračunan skladno z ZDR-1 in ZIUPDV (7/2 ZIUPDV).

Velikost delnega povračila izplačanega nadomestila plače delodajalcu znaša 80 % nadomestila plače (to je 80 % od 80 % nadomestila plače) in je omejena z velikostjo največjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (892,50 EUR bruto I). V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, so vključeni nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I). Velikost delnega povračila izplačanega nadomestila plače ne sme presegati 80 % vrednosti izplačanega nadomestila plače (7/1 in 7/2 ZIUPDV).

ZGLED 3: Sorazmerni del nadomestila od zavoda za zaposlovanje

Delodajalec je več delavcem odredil čakanje na delo za celoten junij. Med mesecem je pridobil večje naročilo, zato jih je nekaj vpoklical na delo s polnim delovnim časom. Delavci imajo večje plače, zato znaša 80-odstotno nadomestilo plače za dva tedna čakanja na delo približno 890 EUR bruto I.

Ali delodajalcu pripada sorazmerni del povrnjenega nadomestila plače ali bo za dva tedna čakanja na delo prejel 890 EUR?

Če so delavci le del meseca čakali na delo, delodajalcu pripada sorazmerni del povračila nadomestila plače. Dejstvo, da so plače delavcev večje, ne pomeni, da bo delodajalec za dva tedna čakanja na delo prejel 890 EUR bruto I povrnjenega nadomestila plače. Prejel bo sorazmerni del, to je približno polovico maksimalnega zneska povračila.

Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače

Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače ostaja enak. Zaradi novega zakona (ZIUPDV), ki ureja čakanje na delo od 1. julija, bo moral vsak delodajalec za čakanje na delo od julija vložiti novo vlogo. To velja ne glede na to, da ima delavce na čakanju na delo po ZIUOOPE že od junija do preklica.

Ukrep čakanja na delo velja za nazaj, to je od 1. julija. Delodajalec, ki je delavce napotil na čakanje na delo pred uveljavitvijo ZIUPDV, za obdobje od 1. julija lahko vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve ZIUPDV (8/9 ZIUPDV). Sicer ostaja rok za oddajo vloge v osmih dneh od napotitve delavca na čakanje na delo (8/1 ZIUPDV).

OBVEZNA ODDAJA KONČNEGA POROČILA

V sklepu o povračilu izplačanih nadomestil plače je v zadnjem odstavku 6. točke zavod za zaposlovanje naložil delodajalcu, da mora v 60 dneh po zaključenem čakanju na delo oziroma po končani odsotnosti zaradi višje sile poslati končno poročilo na način in v obliki, ki ga/jo je predpisal zavod za zaposlovanje. Oddaja končnega poročila je od 1. julija mogoča na portalu za delodajalce. Oddati ga morajo delodajalci, ki so uveljavljali ukrep delnega povračila nadomestila plače za čakanje na delo ali višjo silo od 13. marca do 31. maja 2020.

OPOMBE

  1. UL RS 98/20.
  2. https://www.gov.si/novice/2020-06-29-razporejanja-skrajsanega-delovnega-casa/.

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS