Delo s skrajšanim delovnim časom in čakanje na delo po tretjem interventnem zakonu

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-191 (ZIUOOPE) prinaša za delodajalce dva pomembna delovnopravna ukrepa. Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa in čakanje na delo.

Zakon o delovnih razmerjih2 (ZDR-1) ureja dve obliki delovnega razmerja s krajšim delovnim časom, do katerega lahko pride po volji pogodbenih strank in v posebnih primerih (v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem varstvu).

Delovno razmerje s krajšim delovnim časom po volji strank je klasična zaposlitev s krajšim delovnim časom, do katere pride na podlagi soglasja volje delavca in delodajalca. Gre za primere, ko delodajalec izkazuje potrebo po delu s krajšim delovnim časom, delavec pa takšno zaposlitev sprejme, bodisi ker ne dobi zaposlitve za polni delovni čas bodisi ker mu delovno razmerje s krajšim delovnim časom bolj ustreza.

Pri drugi obliki delovnega razmerja s krajšim delovnim časom pa gre za primere, ko posebni zakoni urejajo pravico delavca, da dela s krajšim delovnim časom zaradi invalidnosti, zdravstvenih razlogov ali starševstva. Obema oblikama pa je skupno, da mora delodajalec z delavcem, če bo ta začel delati s krajšim delovnim časom, skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Izjemoma lahko skleneta dodatek k pogodbi o zaposlitvi pri delu s krajšim delovnim časom zaradi starševstva.

Več o tem lahko preberete v sestavku Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom – 1. del v reviji IKS 6/18 in Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom – 2. del v reviji IKS 7/18.

ZIUOOPE z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in preprečitve odpuščanja delavcev iz poslovnega razloga ureja možnost enostranske odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Gre za nov interventni institut, ki ga trenutno veljavna delovnopravna zakonodaja ne pozna.

Delodajalec mora delavcu odrediti delo s skrajšanim delovnim časom s pisno odredbo. V njej mora določiti (14/4 ZIUOOPE)

• obseg skrajšanega delovnega časa,
• čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom,
• razporeditev in način razporeditve delovnega časa,
• čas trajanja odmora med delom,
• velikost povračila stroškov v povezavi z delom,
• možnost in način poziva delavcu, da delo znova opravlja s polnim delovnim časom in
• velikost nadomestila plače.

Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati ali svetom delavcev pri delodajalcu. Pridobiti mora pisno mnenje. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na način, ki je pri delodajalcu običajen. Če se spremenijo okoliščine odreditve, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje (12/4 in 12/5 ZIUOOPE).

Delodajalci bodo ta ukrep lahko uporabljali od 1. junija do 31. decembra 2020. Ukrep dela s skrajšanim delovnim časom je združljiv tudi s čakanjem na delo po ZIUOOPE. To pomeni, da se bodo lahko delodajalci odločili, da bodo nekaterim delavcem odredili delo s skrajšanim delovnim časom, drugim pa čakanje na delo. Glede na to, da je čakanje na delo po ZIUOOPE mogoče le v juniju, obstaja možnost združljivosti le v tem mesecu.

Delodajalec lahko delo s skrajšanim delovnim časom odredi le delavcem, ki so pri njem zaposleni za polni delovni čas. Najkrajši delovni čas, s katerim lahko delavci delajo od 1. junija do 31. decembra, je 20 ur na teden, najdaljši pa 35 ur na teden.

Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ni mogoča delavcu, ki mu zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče odpovedni rok (12/3 ZIUOOPE).

Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom prav tako ni dovoljena delavcu, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom iz kakršnegakoli razloga (12. in 15. člen ZIUOOPE). ZDR-1 ureja dve obliki delovnega razmerja s krajšim delovnim časom, do katerega lahko pride po volji pogodbenih strank in v posebnih primerih (v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem varstvu).

Delodajalec lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom delavcem, ki so pri njem zaposleni za določen ali nedoločen čas.

Delodajalec lahko delo s skrajšanim delovnim časom odredi vsem varovanim kategorijam delavcev, razen tistim, ki delajo s krajšim delovnim časom.

Delo s skrajšanim delovnim časom lahko delodajalec odredi tudi delavcem, katerih delovni čas je enakomerno ali neenakomerno razporejen. Ni nujno, da ti delajo vsak delovni dan po enako število ur, ampak je možna tudi neenakomerna razporeditev njihovega delovnega časa (čeprav ni določena v pogodbi o zaposlitvi). Pomembno pa je, da ne sme presegati tedenske odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.

Možne so tudi različne kombinacije dela s skrajšanim in polnim delovnim časom. Kljub odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom pa bo moral delavec na zahtevo delodajalca začeti delati s polnim delovnim časom.

Delodajalec bo delavcu lahko tudi že vnaprej odredil delo s skrajšanim delovnim časom le za določene dneve ali pa le za posamezen teden v tekočem mesecu.

Pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki

• je pravna ali fizična oseba in je bil v poslovni register vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
• po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 večji od 50 %.

Do izvajanja tega ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki jim sredstva ne bodo dodeljena ali pa za njih ne bodo niti zaprosili (23. člen ZIUOOPE). To pomeni, da lahko svojim delavcem vseeno odredijo delo s skrajšanim delovnim časom pod pogoji iz ZIUOOPE. Pri tem morajo upoštevati pravice in obveznosti, ki veljajo za ta ukrep.

Za čas, ko delavec ne bo delal (to je čas, za katerega mu je bil delovni čas skrajšan), mu pripada nadomestilo plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1. Za čas, ko bo delal, mu pripadajo sorazmerni del plače, ki je odvisen od števila delovnih ur na teden, in druga povračila stroškov v povezavi z delom (prevoz na delo, malica in podobno).

Pri poročanju na obrazcih REK ne bo nobenega posebnega poročanja, glede na to, da je subvencija določena v fiksnem znesku in bo povrnjena od zavoda za zaposlovanje na podlagi odobrene vloge. Zato delodajalec o izplačilu tega nadomestila poroča na obrazcu REK-1 z oznako vrste dohodka 1001 in obrazcu iREK. O nadomestilu, ki je (bo) delodajalcu povrnjeno, poroča v polju 105 – Nadomestila plač, ki ne bremenijo pravnih oseb.3 V obrazcu iREK pa o tem nadomestilu poroča v poljih B02 in M01 (plača in nadomestilo plače). Furs pojasnjuje, da se v polje B02 v času veljavnosti ukrepov po ZIUOOPE vpisuje samo nadomestila, ki jih delodajalec izplačuje po ZIUOOPE.

Več o načinu izračuna nadomestila plače po 137/7 ZDR-1 lahko preberete v sestavku Nadomestilo plače v breme delodajalca v reviji IKS 10/19.

Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z ZDR-1 (letni dopust, bolniška in podobno), ima mesečno pravico do nadomestila plače v velikosti, kot je določena z zakonom. Pri tem se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za velikost nadomestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni delovni čas.

Če delodajalec delavcem v času prejemanja subvencije ne bo redno izplačeval plače in nadomestila plače, mora vsa prejeta sredstva vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (19/5 ZIUOOPE).

Delodajalec bo za vsakega delavca, ki bo delal s skrajšanim delovnim časom, prejel mesečno subvencijo, ki znaša

• 448 EUR, če bo delal od 20 do vključno 24 ur tedensko,
• 336 EUR, če bo delal od 25 do vključno 29 ur tedensko,
• 224 EUR, če bo delal od 30 do vključno 34 ur tedensko.
• 112 EUR, če bo delal 35 ur tedensko.

Če delavec ne bo delal s skrajšanim delovnim časom celoten mesec (bo na dopustu, bolniški in podobno), se bo subvencija ustrezno preračunala na sorazmerni del.

Delodajalec mora na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti4 (ZEPDSV) voditi dnevno evidenco o izrabi delovnega časa za vsakega delavca. Po ZIUOOPE pa bo moral za vsakega delavca ob njegovem prihodu vpisovati še uro prihoda in ob njegovem odhodu uro odhoda delavca (ne oboje ob koncu delovnika). To je novost predvsem za delodajalce, ki evidenco o izrabi delovnega časa vodijo ročno in za to nimajo posebnega programa.

ZEPDSV ne določa, da se mora delavec na mesečno evidenco o izrabi delovnega časa podpisati. Iz prakse inšpektorjev za delo pa izhaja, da mora delavec mesečno evidenco o izrabi delovnega časa podpisati, s čimer potrjuje, da se z njo strinja. Če delodajalec vodi evidenco o izrabi delovnega časa v elektronski obliki, se delavec nanjo ne more podpisati, saj je delodajalec običajno ne natisne.

Več o tem lahko preberete v sestavku Obvezne evidence delodajalcev na področju dela v reviji IKS 6/19.

Delodajalec bo moral zavodu za zaposlovanje sporočiti odreditev v roku treh delovnih dni od dneva odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Namen sporočanja je možnost kontrole vodenja evidence od inšpektorata za delo.

Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom, pa ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, če gre za večje število delavcev. Izjema je, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po ZIUOOPE ali Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo5 (ZIUZEOP) (18/2 ZIUOOPE).

Delodajalec tudi delavcem, ki delajo, ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom (18/2 ZIUOOPE). Če delodajalec tega ne bi upošteval, mora vsa prejeta sredstva vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (18/5 ZIUOOPE). Poleg tega je to prekršek, za katerega je predpisana globa (79. člen ZIUOOPE).

Delodajalec mora o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom v roku treh delovnih dni o tem obvestiti zavod za zaposlovanje na obvestilacas@ess.gov.si (18/4 ZIUOOPE). Obvestilo mora vsebovati naslednje podatke: naziv in matično številko delodajalca, število zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, in datum odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije.

Delodajalec, ki je prejel subvencijo, mora Furs seznaniti, če je od uveljavitve ZIUOOPE prišlo do

• izplačila dobička,
• nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev,
• izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020. 

Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.

Delodajalec mora prejeta sredstva z zamudnimi obrestmi vrniti tudi v primeru, če v času prejemanja sredstev ali po prejemanju sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, začne postopek likvidacije po Zakonu o gospodarskih družbah6 (ZGD-1).

Delodajalec bo subvencijo dobil na podlagi vloge, ki jo bo vložil na zavod za zaposlovanje v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (16. člen ZIUOOPE). Delodajalec bo moral vlogi priložiti

• dokazila o izpolnjevanju pogojev,
• podpisano izjavo, s katero se bo zavezal, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem ne bo kršil prepovedi odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov,
• soglasje za objavo podatkov, saj seznam prejemnikov subvencije in podatki o velikosti prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega značaja in bodo javno objavljeni na spletni strani zavoda za zaposlovanje (20. člen ZIUOOPE) in
• dokazilo, da je delodajalec na obvestilacas@ess.gov.si v roku treh delovnih dni od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, poslal obvestilo.

Zavod bo o vlogi odločil s sklepom v roku 15 dni od prejema vloge. Zoper sklep bo mogoče vložiti le upravni spor. Delodajalec bo z zavodom za zaposlovanje sklenil pogodbo o subvencioniranju. Subvencija predstavlja državno pomoč, zato je treba upoštevati pogoje za pridobitev državne pomoči (22. člen ZIUOOPE).

Drugi delovnopravni ukrep po ZIUOOPE je čakanje na delo v juniju 2020. Delodajalec je pod določenimi pogoji upravičen do delnega povračila izplačanega nadomestila za čakanje na delo. Z 31. majem pa tudi prenehajo veljati določbe Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov7 (ZIUPPP), ki urejajo čakanje na delo (83. člen ZIUOOPE).

Ukrep čakanja na delo je združljiv z ukrepom subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Tako bo delodajalec lahko imel nekatere delavce na čakanju na delo, drugim pa bo odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Več o tem lahko preberete v zgledu 1. Delavec ima tudi dolžnost, da se v tekočem mesecu vrne na delo do sedem delovnih dni. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti zavod za zaposlovanje (26/2 ZIUOOPE).

Do delnega vračila izplačanih nadomestil plač je upravičen vsak delodajalec v Sloveniji. Izjema so neposredni in posredni proračunski uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna, čigar delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 večji od 70 %. Do ukrepa niso upravičeni tudi delodajalci, ki opravljajo finančno in zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in imajo več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020 (24/1 ZIUOOPE). Poleg omenjenih prav tako niso upravičeni tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v Sloveniji. Upravičeni pa so tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz 24/3 ZIUOOPE ter imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah8 ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah9.

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če ti pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

Za pravilno oceno upada prihodkov je pomembno tudi razumevanje, kateri prihodki se upoštevajo in kako se ugotavljajo. Določeno je, da se za prihodke štejejo čisti prihodki od prodaje in nadomestila za starševsko varstvo (24/4 ZIUOOPE). Slednje se upošteva pri samozaposlenih, ki so delodajalci. Pri tem se upošteva pripoznanje teh prihodkov po računovodskih pravilih (SRS oziroma MSRP oziroma po zakonu, ki ureja računovodstvo). Skladno z računovodskimi standardi se poslovni dogodki pripoznajo, ko nastanejo, in ne šele ob plačilu. Praviloma se prihodki pripoznajo, ko je storitev ali dobava opravljena, ne glede na to, ali je račun izdan ali plačan. Pri računanju skupnih prihodkov se tako ne vštejejo prihodki iz državne pomoči po interventnih zakonih.

Več o računovodski obravnavi lahko preberete v sestavku Knjiženje prejete državne pomoči po interventnem megazakonu v reviji IKS 6/20 in v digitalni reviji IKS COVID-19.

Upoštevati pa je treba tudi 34. člen ZIUOOPE, ki določa pogoje dodelitve državne pomoči.

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače pa ne more uveljavljati delodajalec, nad katerim je uveden postopek stečaja in ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge (30/2 ZIUOOPE). Med temi obveznostmi so denimo obveznost za akontacijo dohodnine, za dohodnino, za prispevke za socialno varnost, za DDV, za davek od dohodkov pravnih oseb, za (zamudne) obresti od teh davkov in prispevkov, za carine, za trošarine in za globe za davčne prekrške. Med nedavčne obveznosti pa spadajo denimo globe drugih organov (policije, sodišč, upravnih enot).

Šteje se, da delodajalec prav tako ne izpolnjuje obveznosti, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge (30/2 ZIUOOPE). Gre za obrazce REK za dohodke iz delovnih razmerij (denimo REK-1 in REK-1a). Podatek, ali je delodajalec predložil vse obrazce REK-1 za izplačilo plač in drugih dohodkov iz delovnih razmerij v zadnjih petih letih do dne oddaje vloge, bo Fursu zagotavljal zavod za zaposlovanje. Do ukrepa ne bodo upravičeni delodajalci, ki niso izplačali plač in niso imeli obveznosti predložitve obrazca REK-1, in tudi tisti, ki so plače izplačali, a davčnemu organu niso predložili obrazca REK-1.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, ki pa ne sme biti manjše od minimalne plače (27/1 in 27/2 ZIUOOPE). Ta velikost nadomestila plače velja za vse delavce, ki delajo pri upravičenih delodajalcih, četudi delodajalec ne bo uveljavljal ukrepa (27/3 ZIUOOPE). Lahko bi se zgodilo, da bi delodajalec delavcem izplačal večje nadomestilo za čakanje na delo, kot je to po ZDR-1 in ZIUOOPE (več od 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1). Iz zakona je možno razumeti, da je delodajalec upravičen do tistega zneska nadomestila, ki je obračunan skladno z ZDR-1 in ZIUOOPE (29. člen ZIUOOPE).

Velikost delnega povračila izplačanega nadomestila plače delodajalcu znaša 80 % nadomestila plače (to je 80 % od 80 % nadomestila plače) in je omejena z velikostjo največjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (892,50 EUR bruto I). V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenije, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I). Velikost delnega povračila izplačanega nadomestila plače ne sme presegati 80 % vrednosti izplačanega nadomestila plače, zato delodajalec krije preostalo velikost povračila do 20 % nadomestila plače in prispevkov (29/2 ZIUOOPE).

Tudi način uveljavljanja povračila izplačanega nadomestila plače je drugačen, kot je to veljalo za povračilo izplačanega nadomestila po ZIUZEOP. Delodajalec po ZIUOOPE ne uveljavlja oprostitve plačila prispevkov v obrazcu REK-1 (z oznako vrste dohodka 1004), temveč poroča o izplačilu nadomestila plače v obrazcu REK-1 z oznako vrste dohodka 1001, ker ni posebnosti z vidika obračuna akontacije dohodnine niti prispevkov za socialno varnost. Izplačano nadomestilo skupaj s prispevki delavca (do priznanega zneska povračila) uveljavlja pri zavodu za zaposlovanje. Delodajalca pa bremenijo prispevki delodajalca, ki jih ne dobi povrnjenih. O nadomestilu, ki je (bo) delodajalcu povrnjeno, poroča v polju 105 – Nadomestila plač, ki ne bremenijo pravnih oseb.10 V obrazcu iREK o tem nadomestilu poroča v polju B02 in M01 (plača in nadomestilo plače). Furs pojasnjuje, da se v polje B02 v času veljavnosti ukrepov po ZIUOOPE vpisuje samo nadomestila, ki jih delodajalec izplačuje po ZIUOOPE.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 manjši od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v velikosti deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov (29/3 ZIUOOPE).

Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost za praznik in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal (30/8 ZIUOOPE).

Delodajalec mora delavcu v roku izplačati nadomestilo plače. Ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Če delavca pozove, naj se vrne na delo, mora o tem predhodno obvestiti zavod za zaposlovanje. V času prejemanja nadomestila delavca ne sme odpustiti. V primeru kršitve katerekoli izmed naštetih določb mora prejeta sredstva vrniti (32. člen ZIUOOPE).

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plač z elektronsko vlogo, ki jo vloži pri zavodu za zaposlovanje. Vlogo mora vložiti v osmih dneh od napotitve delavca na čakanje na delo, vendar najpozneje do 30 junija.

Vlogi priloži oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, in odredbo o napotitvi delavcev na čakanje na delo.

Zavod odloči o vlogi v 15 dneh s sklepom. V ZIUOOPE je predpisana tudi vsebina sklepa.

Povračilo nadomestila plače bo zavod delodajalcu izplačeval mesečno, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače (30/7 ZIUOOPE). Zavod bo opravljal tudi administrativni in finančni nadzor nad utemeljenostjo povrnjenih nadomestil plače zaradi čakanja na delo. Zato ima tudi pravico, da od delodajalca neposredno pridobiva dokazila in listine, ki dokazujejo utemeljenost pravice do povračila nadomestila (31/1 ZIUOOPE).

Inšpekcijski nadzor nad delovnopravnimi določili v povezavi z izvajanjem čakanja na delo, za katerega bo nadomestilo povrnjeno od zavoda, pa bo izvajal Inšpektorat Republike Slovenije za delo (določbe od 24. do 33. člena).