Notranje revidiranje po Zakonu o javnih financah

Organizacije javnega sektorja morajo po Zakonu o javnih financah vzpostaviti notranje revidiranje oziroma opraviti notranjo revizijo. Za to je odgovorno poslovodstvo. V praksi je zmotno prepričanje, da to zadeva računovodsko službo in da se revidirajo računovodske postavke. Po omenjenem zakonu mora biti revidirano delovanje vgrajenih notranjih kontrol v procesih, ki pa ne zajemajo le tistih na področju računovodstva.

Zakaj v javnem sektorju ni treba tiskati e-računov?

Proračunski uporabniki morajo za nabave blaga in storitev že od leta 2015 prejemati e-račune. Še vedno pa je veliko takih, ki prejete e-račune tiskajo, ročno vnašajo v računalniški sistem in hranijo v papirni obliki. Vse to pa ni v skladu s cilji, ki jih je zakonodajalec želel doseči z uvedbo obveznega poslovanja z e-računi v javnem sektorju.

Kako napake v računovodskih izkazih popravljajo organizacije v javnem sektorju?

Organizacije v javnem sektorju računovodske napake odpravljajo tako, kot določajo SRS. Takšna je tudi strokovna razlaga sekcije računovodij pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Napako popravijo v prvih javno objavljenih izkazih po njenem odkritju. To storijo s preračunavanjem primerjalnih zneskov sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov. Primerjalne računovodske izkaze preračunajo tako, da napak ne vsebujejo. S tem zagotovijo njihovo primerljivost med leti.

Knjiženje DDV pri etažnem lastniku ob porabi sredstev rezervnega sklada

Znesek, ki ga etažni lastnik vplača v rezervni sklad, ne predstavlja prometa v sistemu DDV. Ta nastane šele, ko so sredstva rezervnega sklada porabljena. Kako pa knjižiti vstopni DDV, če etažni lastnik rezervnega sklada zaradi nepomembnosti zneska sploh ni knjižil? Podobno vprašanje se pojavi tudi v primerih, ko etažni lastnik kupi nepremičnino z neporabljenim rezervnim skladom. Vplačila etažnega lastnika v rezervni sklad so namreč nevračljiva in s prodajo etažne lastnine preidejo na kupca nepremičnine.

Knjiženje zapletenih poslovnih dogodkov pri najemodajalcu

Pripoznavanje dogodkov v zvezi z najemi je vse prej kot enostavno. Čeprav se pri najemodajalcih računovodska obravnava ni pomembno spremenila, se v praksi pojavlja kar nekaj vprašanj v zvezi s pripoznavanjem dogodkov, ki so značilni za posamezno vrsto najema. Težjo nalogo pa bo imel računovodja, ko bo moral glede na vsebino posla, običajno prodajnega, presoditi, ali morda ta vsebuje tudi najemno sestavino.

IKS 04/2023


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS