V zasebnem in javnem sektorju priznavanja delovnega časa na službenem potovanju ne urejajo niti zakon niti kolektivne pogodbe. Ker gre za pomembno področje, je smiselno, da ga delodajalci uredijo v internem aktu. Pri presoji, kateri čas se na službenem potovanju všteva v delovni čas, je treba upoštevati, ali lahko delavec svoj čas brez večjih omejitev upravlja in se posveča lastnim interesom. Če je odgovor pritrdilen, ne gre za delovni čas, ampak za počitek.