Nepravi tristranski posli znotraj EU

Kadar niso izpolnjeni pogoji za poenostavitev obračunavanja DDV, ki veljajo za prave tristranske posle, gre za neprave tristranske posle. Pri obeh vrstah gre za verižne posle med tremi davčnimi zavezanci. Razlika pa nastane glede na premike blaga in ID-številke za DDV, s katerimi obravnavani trije davčni zavezanci nastopajo. Pri tem velja opozoriti, da morajo davčni zavezanci tovrstne posle s tujci sklepati premišljeno, saj se lahko hitro zgodi, da so se dolžni identificirati za namene DDV v drugi državi članici EU ali da neupravičeno uveljavljajo oprostitev DDV.

Obračun DDV od tiskarskih storitev

Zavezanci, ki naročajo tiskanje različnih publikacij, tiskovin ali knjig, morajo vedeti, ali so naročili dobavo blaga ali storitve. Če jim je zaračunana dobava blaga, pa morajo poznati tudi pravila za uporabo posebne nižje stopnje. Pri tem pojasnila pristojnih organov napotujejo na presojo od primera do primera. Zavezanci sami pa morajo zbrati dovolj dokazil, da upravičijo svojo odločitev glede izbire obdavčitve.

Poročanje na obrazcih REK pri dohodkih iz delovnih razmerij

Delodajalci morajo o dohodkih, izplačanih zaposlenim, poročati davčnemu organu na obrazcu REK-1. To storijo, če štejejo za plačnike davka od teh dohodkov. Ob tem morajo upoštevati posebni pravilnik o poročanju na omenjenih obrazcih, poleg tega pa tudi podrobnejša Fursova pravila. V času interventne zakonodaje so veljale nekatere posebnosti pri poročanju. To je treba upoštevati tudi pri morebitnih popravkih obrazcev REK.

Pristop k dolgu in prevzem izpolnitve

Dolžniki imajo pri poravnavi obveznosti po obligacijskem pravu tri možnosti, s katerimi dolg prevzame tretja oseba: prevzem dolga, pristop k dolgu in prevzem izpolnitve. Za vse je značilen dogovor s tretjo osebo, ki se zaveže izpolniti obveznost, ki je prvotno nastala med drugima osebama. Pri prevzemu dolga gre za dogovor med starim in novim dolžnikom in je potrebno soglasje upnika. Pri pristopu k dolgu dogovor s tretjo osebo sklene upnik, pri prevzemu izpolnitve pa ga s tretjo osebo sklene dolžnik.

Kdaj vročiti odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga

Če delavec namerno krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ga mora delodajalec na to pisno opozoriti. Če jih ne preneha kršiti, pa mu lahko pogodbo o zaposlitvi odpove iz krivdnega razloga. Delavec ima 15-dnevni odpovedni rok, odpravnina pa mu ne pripada. Prav tako mu ne pripada nadomestilo za brezposelnost na zavodu za zaposlovanje.

AKTUALNA ŠTEVILKA


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS