Dokapitalizacija iz sredstev družbe v družbi z omejeno odgovornostjo

Pri dokapitalizaciji družbe z omejeno odgovornostjo z njenimi sredstvi se družbeniku poveča le osnovni vložek, delež pa praviloma ne. Družbenik ne pridobi novega deleža, zato ni mogoče govoriti o novi pridobitvi deleža kot kapitala družbenika fizične osebe, ki bi vplivala na obdavčitev z dohodnino od dobička iz kapitala. Nabavna vrednost iz takega povečanja pa je nič. To obenem spreminja dosedanje ravnanje, zato bi bilo treba upoštevajoč novo sodno prakso ta pravila upoštevati tudi v davčni praksi.

DDV pri komisijskih poslih

Že od uvedbe DDV v Sloveniji velja, da pri komisijskih poslih v sistemu DDV hkrati nastaneta dva prometa: eden med komisionarjem in kupcem blaga ali storitve in drugi med komisionarjem in komitentom. Oba je treba obdavčiti z DDV, razen če je predpisana oprostitev tega davka. Za vsakega od njiju mora davčni zavezanec izdati ustrezen račun in ga vpisati v evidence za DDV.

Pregled sodne prakse Sodišča EU, objavljene v reviji IKS (3)

Sodna praksa Sodišča EU, tokrat strnjena, sicer pa objavljena v več revijah IKS, je lahko delovni pripomoček za davčne zavezance pri iskanju odgovorov v zvezi z DDV. Ob sporu z davčnim organom zavezanec v preglednici poišče, v kateri sodbi je Sodišče EU obravnavalo določen člen in v kateri reviji IKS je bil objavljen povzetek sodbe ali celo sestavek o določenem področju. Nato prebere še sestavek oziroma celotno sodbo in se odloči, kako s pomočjo sodne prakse pri pristojnih organih utemeljiti pravilnost svojega ravnanja.

Obdavčitev nevrnjenega dela regresa pri prenehanju delovnega razmerja

Regres za letni dopust se ne všteva v davčno osnovo akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja. Vendar to velja le ob izplačilu največ v velikosti povprečne plače zaposlenih v Sloveniji. Če delavec ob prenehanju delovnega razmerja ne vrne sorazmernega dela regresa, to ne spremeni prvotne obdavčitve regresa z akontacijo dohodnine in prispevkov za socialno varnost.

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca

Izredna odpoved je najstrožja oblika odpovedi, saj delavcu ne pripadata odpravnina niti odpovedni rok. Pogodba o zaposlitvi preneha veljati z dnem vročitve odpovedi. Podata jo lahko delavec in delodajalec. Vendar je to mogoče le v primeru izrecno naštetih okoliščin v zakonu. Dodatni pogoj je, da sta odnos in zaupanje med delavcem in delodajalcem zaradi delavčevih kršitev tako porušena, da delovno razmerje ni več mogoče. Zato ga je treba prekiniti takoj, brez odpovednega roka.

AKTUALNA ŠTEVILKA


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS