Računovodska obravnava komisijskih poslov

Računovodski standardi posebej ne določajo računovodske obravnave komisijskih poslov. A to ne pomeni, da komisionar pri računovodenju uporablja pravila, ki veljajo po kakšnem drugem zakonu. Pač pa bo moral pri računovodski obravnavi takšnih poslov presoditi, ali deluje kot principal (v svojem imenu in za svoj račun) ali kot zastopnik (v imenu in za račun drugega). Če deluje kot zastopnik, je njegov prihodek zgolj provizija, ki pa je lahko tudi enaka nič.

Računovodska obravnava kulturnozgodovinskih spomenikov

Organizacija opredmetenih osnovnih sredstev kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega pomena po SRS 1.57 (2019) ne amortizira. Vendar je v praksi to privedlo do zmotnega in napačnega razumevanja, da temu pogoju ustrezajo prav vse zgradbe s takšnim statusom po področnem zakonu. A organizacija takšnega pogoja ne more presojati mimo hierarhije računovodskih pravil. SRS 1.57 mora upoštevati v okviru splošnih pravil SRS 1 (2019) glede amortiziranja opredmetenih osnovnih sredstev.

Knjiženje stavbne pravice pri njenem imetniku

Stavbna pravica je ena od stvarnih pravic, ureja pa jo Stvarnopravni zakonik. V zakonu je natančneje opredeljeno, kdaj je mogoče govoriti o pravnem prometu s stvarnimi pravicami, določene pa so tudi pravice in obveznosti strank v teh poslih. Za računovodske namene posel s stavbno pravico ustreza opredelitvi najema. Imetnik stavbne pravice bo zato v povezavi z njeno pridobitvijo pripoznal pravico do uporabe sredstva, razen če lahko uporabi izjemo po SRS 1.63 (2019).

Test oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev

Zaradi dolgotrajnosti epidemije COVID-19 revizorji od organizacij za poslovno leto 2020, še posebej od tistih, na poslovanje katerih je ta negativno vplivala, zahtevajo izvedbo testa oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev. K reviziji računovodskih izkazov so zavezane le srednje velike in velike organizacije. Izvedba testa oslabitve pa nasprotno ni omejena na velikost niti na pravnoorganizacijsko obliko poročajoče organizacije.

Razporejanje prihodkov in odhodkov na javno službo in tržno dejavnost

Določeni uporabniki morajo pripraviti izkaze po dejavnostih ne glede na to, ali ustanovitelji razvrstitev natančneje določijo ali ne. Na enak način kot prihodke, torej po dejavnostih, razdelijo tudi stroške. Pri tem imajo uporabniki več možnosti za njihovo delitev in vzpostavitev sistema razporejanja. Ob izbiri ustreznega pa morajo biti pazljivi in prepoznati ter upoštevati njegove pomanjkljivosti. Za ustrezno vzpostavitev in delovanje sistema je nujna uporaba analitik, s katerimi uporabniki sproti spremljajo poslovanje po dejavnostih.

Poslovni izid po dejavnostih pri določenih uporabnikih

Določeni uporabniki ugotavljajo poslovni izid po načelu poslovnega dogodka. Knjižijo ga kot povečanje ali zmanjšanje obveznosti do virov sredstev. Poslovni izid morajo ugotoviti in izkazati ločeno, če opravljajo tako dejavnost javne službe kot dejavnost prodaje blaga in storitev na trgu.

IKS 04/2021


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS