Računovodsko poročilo po SRS: preverjalni seznam pojasnil

Pripravljanje računovodskih izkazov in pojasnil k njim sestavljavcem pomeni breme, ki si ga lajšajo z obširnimi preverjalnimi seznami. Čeprav so ti koristni, jih je treba uporabljati smiselno. Bralci namreč iz kopice podatkov težko izluščijo bistvo. Ključno je, da organizacija pripravi tista obvezna pojasnila, ki so pomembna za bralca računovodskih izkazov. Če nimajo informacijske vrednosti, njihova navedba ni smiselna. Naravo in stopnjo pomembnosti organizacija opredeli v svojih notranjih aktih.

mag. Andreja Bajuk Mušič
Datum objave: 24. 02. 2021 / RAČUNOVODSTVO

Računovodske usmeritve in drugo

SRS 20.11

V zvezi z računovodskimi usmeritvami se v pojasnilih opisujejo

a) podlage za merjenje gospodarskih kategorij v bilanci stanja in

b) računovodske usmeritve, potrebne za pravilno razumevanje bilance stanja.

Organizacija za posamezne vrste sredstev in obveznosti jasno navede podlage za njihovo merjenje (metoda nabavne vrednosti, metoda revaloriziranja ali metoda poštene vrednosti) in računovodske usmeritve, ki jih uporablja. Izogiba naj se nepomembnemu navajanju že znanih dejstev (kar v osnovi že določajo računovodski standardi). Navede naj tiste podatke, ki so ključni za bralčevo razumevanje postavk v računovodskih izkazih in učinkov, ki izhajajo iz izbranih metod merjenja in vrednotenja postavk.

S poslovnim letom, ki se je končalo leta 2019, so organizacije, ki so najemniki, zaradi sprememb računovodenja najemov, pripravile spremenjene računovodske usmeritve glede pripoznavanja pravice do uporabe sredstva in obveznosti iz najema. Zaradi sprememb pripoznavanja prihodkov iz pogodb s kupci pa so pripravile spremenjene računovodske usmeritve glede določanja izvršitvenih obvez, določanja transakcijske cene in pripoznavanja prihodkov.

Poudarek za poslovno leto 2020: Organizacije, ki so se v letu 2020 prvič soočale s prejetimi državnimi pomočmi (gre predvsem za prejete državne pomoči za omilitev posledic epidemije COVID-19), bodo morale računovodske usmeritve dopolniti v zvezi z njihovim pripoznavanjem.

SRS 20.12

Če sprememba računovodske usmeritve pomembno vpliva na obravnavano obračunsko obdobje ali kako prejšnje predstavljeno obračunsko obdobje, se razkrijejo

a) razlog za spremembo,

b) znesek preračuna za vpleteno postavko v računovodskem izkazu in

c) znesek preračuna, ki je zajet v primerjalne informacije.

Organizacija lahko računovodsko usmeritev spremeni prostovoljno. Gre za spremembo, ki ni povezana z določbami računovodskih standardov ali pojasnil k njim. Pri tem mora upoštevati 5. točko okvira SRS, ki obravnava spremembe računovodskih ocen, spremembe računovodskih usmeritev in popravke napak. Računovodske usmeritve lahko spremeni zaradi novih informacij ali novih dogodkov. Če organizacija računovodsko usmeritev spremeni prostovoljno, jo predstavi tako, kot da jo je vedno uporabljala. To naredi tako, da v računovodskem poročilu (pojasnilih k računovodskim izkazom) preračuna primerjalne kategorije, za katere se spreminja računovodska usmeritev v otvoritvenem stanju prvega primerjalnega obdobja. Bralec računovodskih izkazov mora biti sposoben primerjati računovodske izkaze med leti, da lahko ugotovi gibanje posameznih postavk, zato morajo biti podatki pripravljeni tako, da so primerljivi na podlagi enakih računovodskih usmeritev. Če gre za obvezno spremembo računovodske usmeritve zaradi spremembe računovodskega standarda, potem običajno že ta določa način prehoda.

SRS 20.13

Razkrijejo se

a) vrsta napake iz prejšnjih obdobij, popravljena v obravnavanem obračunskem obdobju,

b) znesek preračuna za vpleteno postavko v računovodskem izkazu,

c) znesek popravka, zajet v primerjalne informacije, ter

č) poslovni dogodki po dnevu bilance stanja in datum odobritve (sprejetje) letnega poročila.

Računovodske napake so matematične pomote, napake pri uporabi računovodskih usmeritev, spregledi dejstev, napačno podajanje dejstev in prevare. Če organizacija v letu, v katerem poroča, odkrije pomembno napako, ki se nanaša na preteklo obdobje, jo odpravi v prvih računovodskih izkazih po odkritju. To stori s preračunom primerjalnih zneskov iz preteklega obdobja, v katerem se je napaka pojavila, ali s preračunom začetnih saldov sredstev, obveznosti in lastniškega kapitala za prvo predstavljeno preteklo obdobje, če se je napaka pojavila pred prvim predstavljenim predpreteklim obdobjem.

Organizacija razkrije tudi dogodke po datumu bilance stanja. To so dogodki, ki so tako ugodni kot neugodni in se zgodijo med koncem poročevalskega obdobja in datumom odobritve računovodskih izkazov za objavo. Datum odobritve računovodskih izkazov je datum, ko ustrezni organ potrdi, da so računovodski izkazi pripravljeni za objavo. Ta datum pa je odvisen od posamezne organizacije in od njenega načina poslovodenja, zakonskih zahtev ter postopkov za pripravljanje in zaključevanje računovodskih izkazov. V pojasnilih k računovodskim izkazom mora organizacija razkriti datum odobritve (sprejetja) letnega poročila in poslovne dogodke po dnevu bilance stanja.

SRS 20.14

Sredstva in obveznosti (dolgovi) se v bilanci stanja preračunajo v skladu z dogodki po datumu bilance stanja, če iz teh dogodkov izvirajo dodatni dokazi, koristni pri ocenjevanju zneskov, ki na dan bilance stanja vplivajo na stanje sredstev in obveznosti (dolgov) ali kažejo, da predpostavka o časovni neomejenosti delovanja v zvezi s celotno organizacijo ali njenim delom ne drži. Sredstva in obveznosti (dolgovi) se v bilanci stanja ne preračunajo v skladu z dogodki po datumu bilance stanja, ki na dan bilance stanja ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti (dolgov), se pa razkrijejo, če so tako pomembni, da bi se sicer zmanjšala zmožnost uporabnikov bilance stanja izdelati ustrezne ocene in sprejeti pravilne odločitve. Pri tem je treba zagotoviti informacije o vrsti dogodka in oceno zneska ali izjavo, da taka ocena ni mogoča.

Čeprav se zdi, da omenjena določba velja samo za organizacije, ki so zavezane k reviziji, pa gre za splošno predpostavko delujoče organizacije, ki bi jo morale upoštevati vse organizacije, ki računovodijo po SRS. Če namreč predpostavka delujoče organizacije ni izpolnjena, mora organizacija računovodske izkaze sestaviti na podlagi SRS 39 – Računovodske rešitve v organizacijah v stečaju ali likvidaciji ali na drugi ustrezni podlagi.

SRS 14.23

Posebej je treba razkriti metodo merjenja odhodkov.

Organizacija razkrije način merjenja odhodkov po posameznih vrstah. Smiselno je, da to razkrije v okviru računovodskih usmeritev.

SRS 14.25

Razkrijeta se vrsta in znesek spremembe računovodske ocene, ki pomembno vplivata na odhodke v obravnavanem poslovnem letu ali za katera se pričakuje, da bosta nanje pomembno vplivala v naslednjih poslovnih letih.

Sprememba računovodske ocene pomeni prilagoditev knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti do virov sredstev, ki temelji na novih informacijah ali novih dogodkih. V nekaterih primerih mora organizacija spremeniti računovodsko oceno, bodisi zaradi novih znanih dejstev bodisi zaradi spremembe okoliščin, na katerih temelji. Tovrstni popravek ne vpliva na izkazane računovodske informacije v preteklih obdobjih in se ne šteje za popravek napake. Učinek spremembe računovodske ocene vpliva samo na obravnavano obdobje, če sprememba vpliva samo na to obdobje ali na to in prihodnja obdobja in če sprememba vpliva na obdobje, v katerem je prišlo do spremembe računovodske ocene, in na prihodnja obdobja.

SRS 15.36 (2019)

Posebej je treba razkriti metodo merjenja prihodkov.

Organizacija razkrije način merjenja prihodkov po posameznih vrstah.

Za poslovno leto 2019 so morale organizacije zaradi spremembe računovodskih pravil pripoznavanja prihodkov iz pogodb s kupci med računovodskimi usmeritvami pojasniti način merjenja in pripoznavanja prihodkov. To je še posebej pomembno, če organizacija kupcem znotraj enega prodajnega posla ponuja več izvršitvenih obvez, če transakcijska cena ni enaka zaračunanemu znesku. Zlasti natančno morajo v okviru računovodskih usmeritev pojasniti pravila, če prihodke pripoznavajo postopoma, to je po stopnji dokončanosti.

SRS 22.19

Razkrije se, ali je izkaz denarnih tokov sestavljen po različici I ali po različici II in od kod izhajajo podatki za postavke v njem.

Izkaz denarnih tokov morajo sestavljati organizacije, ki izpolnjujejo merila za srednje velike in velike organizacije. Računovodski standardi dopuščajo, da ga sestavijo po neposredni ali posredni metodi.

SRS 22.20

Organizacija mora razkriti sestavine denarnih sredstev in predstaviti uskladitev zneskov v izkazu denarnih tokov z ustreznimi postavkami, vključenimi v bilanco stanja.

Denarna sredstva so gotovina v blagajni, denar na računih pri banki, denar na poti in denarni ustrezniki. Denarni ustrezniki so naložbe, ki jih organizacija lahko hitro oziroma v bližnji prihodnosti brez pomembnejših stroškov spremeni v denar, tveganje spremembe vrednosti pa je minimalno. Spremembe denarnih sredstev in denarnih ustreznikov namreč niso denarni tok pri poslovanju, financiranju ali investiranju, temveč jih organizacija prikaže v izkazu denarnih tokov kot spremembo med začetnim in končnim stanjem denarnih sredstev. Organizacija prikaže uskladitev začetnega in končnega stanja denarnih sredstev in denarnih ustreznikov ter uskladitev z bilanco stanja.

SRS 22.21

Denarne tokove iz prejetih ali danih obresti in dividend je treba razvrstiti in razkriti kot denarne tokove pri poslovanju, investiranju in financiranju.

SRS 21.15

Pojasnila k izkazu poslovnega izida vsebujejo

a) informacije o podlagi za pripravo izkaza poslovnega izida in posebnih računovodskih usmeritvah, izbranih in uporabljenih pri pomembnih poslih in drugih poslovnih dogodkih,

b) informacije, ki jih zahtevajo SRS in Zakon o gospodarskih družbah1 (ZGD-1) in niso predpisane v obrazcu izkaza poslovnega izida, ter

c) dodatne informacije, ki niso predpisane v obrazcu izkaza poslovnega izida, so pa potrebne za pošteno predstavitev.

SRS 21.16

Vse organizacije morajo za prihodke in odhodke pomembnih vrednosti, če niso predstavljeni drugod, ločeno razkriti njihovo naravo in znesek. Gre predvsem za prihodke in odhodke, ki se nanašajo na

a) zmanjšanje vrednosti zalog do čiste iztržljive vrednosti oziroma na njihov odpis ali popravke vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev do nadomestljive vrednosti in razveljavitve (storne) takih popravkov vrednosti,

b) odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev,

c) odtujitve finančnih naložb,

č) ustavljeno poslovanje,

d) poravnavanje pravd,

e) reorganiziranje delovanja organizacije in razveljavitve (storne) vseh rezervacij za reorganiziranje ter

f) druge razveljavitve (storne) rezervacij.

SRS 21.17

V zvezi z računovodskimi usmeritvami se v pojasnilih opisujejo

a) podlage za merjenje gospodarskih kategorij v izkazu poslovnega izida,

b) računovodske usmeritve, potrebne za pravilno razumevanje izkaza poslovnega izida,

c) vrsta sprememb računovodskih usmeritev in računovodskih ocen ter razlog zanje pa tudi njihov znesek (če zneska ni mogoče izračunati, je treba to dejstvo razkriti) ter

č) vrsta in znesek popravka pomembne napake.

SRS 21.18

V pojasnilih k izkazu poslovnega izida se, če niso predstavljeni drugod, predstavijo

a) sedež in pravna oblika organizacije,

b) narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti,

c) ime obvladujoče organizacije in

č) število zaposlenih na koncu obračunskega obdobja.

SRS 21.19

Razkrijeta se čisti dobiček, ki pripada navadnim delničarjem, in čisti dobiček, ki pripada prednostnim delničarjem. Čisti dobiček, ki pripada navadnim delničarjem, se predstavi kot osnovni čisti dobiček in kot popravljeni čisti dobiček.

SRS 21.20

Organizacija, ki se odloči za obliko izkaza poslovnega izida po različici I, mora v pojasnilih k izkazu pojasniti stroške po funkcionalnih skupinah, kot so nabavna vrednost prodanega blaga in proizvajalni stroški prodanih proizvodov, stroški prodajanja in stroški splošnih dejavnosti, vse z vštetimi ustreznimi stroški amortizacije. Organizacija, ki se odloči za obliko izkaza poslovnega izida po različici II, pa mora v prilogi pojasniti stroške po vrstah, kot so nabavna vrednost prodanega blaga in materiala, stroški porabljenega materiala, stroški storitev, stroški plač, stroški socialnih zavarovanj (posebej stroški pokojninskih zavarovanj v pojasnilu), stroški amortizacije, prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih ter prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih.

SRS 21.24

Posebej se razkrijejo čisti poslovni izid (dobiček ali izguba po obdavčitvi) iz ustavitve poslovanja.

Ustavljeno poslovanje je del organizacije, ki je bil odtujen ali ga je organizacija razvrstila med sredstvo za odtujitev (za prodajo) in predstavlja samostojen važnejši program področja ali delovanja ter je del enotnega usklajenega načrta odtujitve samostojnega področja ali območja delovanja.

Sestavni del organizacije je tisti njen del, ki vključuje poslovanje in denarne tokove, ki jih je mogoče jasno razlikovati po delovanju in za namene računovodskega poročanja od ostalega dela organizacije. Sestavni del organizacije je v času uporabe denar ustvarjajoča enota ali skupina denar ustvarjajočih enot.

Predstavitev dobička in izgube iz ustavljenega poslovanja je v tesni povezavi s sredstvi in obveznostmi, ki jih organizacija v bilanci stanja razvrsti med sredstva (in obveznosti) za odtujitev (za prodajo).

SRS 21.25

Organizacija mora v pojasnilih razkriti spremembe zaradi prerazvrstitev, ki se nanašajo na postavke drugega vseobsegajočega donosa in vplivajo na poslovni izid. Postavke drugega vseobsegajočega donosa se predstavijo po prenosih v čisti poslovni izid.

Nekatere postavke, ki jih je organizacija v preteklih letih pripoznala v izkazu drugega vseobsegajočega donosa, bo lahko v prihodnjih letih prerazvrstila v izkaz poslovnega izida. Katere postavke bodo prerazvrščene, določajo področni SRS. Take prerazvrstitve se imenujejo prilagoditve zaradi prerazvrstitve in niso napaka; prav tako niso sprememba računovodske usmeritve. Nekatere postavke, ki jih je v preteklih letih pripoznala v izkazu drugega vseobsegajočega donosa, pa ne bodo nikoli pripoznane v izkazu poslovnega izida. Tak primer je denimo revalorizacijska rezerva pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Zneskov, ki jih je organizacija v povezavi s takimi poslovnimi dogodki v preteklih obdobjih pripoznala v izkazu drugega vseobsegajočega donosa, ne bo nikoli pripoznala v izkazu poslovnega izida, ampak jih bo knjižila neposredno v zadržane dobičke in izgube.

Opredmetena osnovna sredstva

SRS 1.43 (2019)

Za posamezne kategorije opredmetenih osnovnih sredstev so potrebna razkritja

a) podlag za merjenje, uporabljenih pri ugotavljanju revalorizirane nabavne vrednosti,

b) nabavne vrednosti oziroma revalorizirane nabavne vrednosti, nabranega amortizacijskega popravka vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve na začetku in koncu obračunskega obdobja ter

c) sprememb knjigovodske vrednosti od začetka do konca obračunskega obdobja (zaradi pridobitev, prekvalifikacij, odtujitev, amortizacije, prevrednotenja).

Organizacija pojasni računovodsko usmeritev za ugotavljanje revalorizirane vrednosti osnovnega sredstva ter predpostavke in metode, na podlagi katerih ugotovi revalorizirano vrednost. Te določa SRS 16 – Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti. Smiselno je, da razkrije, ali je pri merjenju sodeloval neodvisen ocenjevalec vrednosti. Nato pa navede, kolikšna je knjigovodska vrednost, ki bi bila pripoznana, če bi osnovna sredstva izkazovala po nabavni vrednosti, in sicer za vsako skupino osnovnih sredstev.

Za posamezno vrsto osnovnih sredstev predstavi gibanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti v letu, za katero poroča, tako da začne s stanjem na dan začetka poslovnega leta. Zaradi preglednosti je smiselno, da te spremembe prikaže v tabelarični obliki (v tabeli gibanja opredmetenih sredstev). Če je organizacija osnovna sredstva prerazvrstila v druge postavke, mora to navesti tudi v gibanju.

V zvezi s pripoznano pravico do uporabe sredstva mora organizacija, poleg računovodskih usmeritev merjenja ob začetnem pripoznanju in po njem, prikazati ločeno spremembe v gibanju pravice do uporabe sredstva, razvrščene med opredmetena osnovna sredstva, popravek vrednosti in morebitni učinek oslabitve.

SRS 1.44 (2019)

Pri vsaki večji skupini amortizirljivih sredstev se razkrivajo

a) podlage za vrednotenje, uporabljene pri določanju zneskov, s katerimi se izkazujejo amortizirljiva sredstva,

b) uporabljene metode amortiziranja,

c) upoštevane dobe koristnosti ali amortizacijske stopnje ter

č) kosmati znesek vrednosti amortizirljivih sredstev in z njimi povezan popravek vrednosti.

Organizacija za skupino amortizirljivih sredstev navede računovodske usmeritve, metode amortiziranja in dobe koristnosti. Smiselno je, da to razkrije v okviru računovodskih usmeritev. Ločeno za vsako skupino prikaže nabavno vrednost in popravek vrednosti v okviru pojasnil k računovodskim izkazom.

Organizacija mora v računovodske usmeritve vključiti tudi merjenje pravice do uporabe sredstva in njenega amortiziranja.

SRS 1.45 (2019)

Če je prišlo do pripoznanja izgub zaradi oslabitve ali razveljavitve izgube zaradi oslabitve, se razkrijejo razlogi in učinki oslabitve oziroma razveljavitve oslabitve. Za opredmetena osnovna sredstva, pridobljena z najemom, je poleg že omenjenih razkritij treba razkriti še

  • stroške amortizacije sredstva, ki je predmet najema,
  • stroške obresti na obveznosti iz najema,
  • stroške, povezane s kratkoročnimi najemi in najemi sredstev majhne vrednosti,
  • prihodke iz podnajema sredstev,
  • skupni denarni tok za najeme ter
  • dobičke in izgube iz transakcij prodaje s povratnim najemom.

Sredstva, pridobljena z najemom, se ločeno razkrijejo v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Organizacija razkrije dejavnike in znesek oslabitve, ki ga je pripoznala med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki. Pojasni dejavnike, ki so prispevali k nastanku oslabitve. Enako velja, če organizacija razveljavlja pripoznano izgubo iz oslabitve, nastalo v preteklih letih.

Za sredstva, pridobljena z najemom, mora organizacija ločeno pripraviti omenjena pojasnila.

SRS 20.16

Postavke v bilanci stanja se prikazujejo po neodpisani vrednosti kot razlika med celotno vrednostjo in popravkom vrednosti. Razkrijeta se tudi dejanska oziroma prevrednotena nabavna vrednost ter popravek vrednosti posameznih kategorij opredmetenih osnovnih sredstev na koncu poslovnega leta. V pojasnilih se poleg tega še prikaže, katera opredmetena osnovna sredstva so pridobljena s finančnim najemom.

Najemnik, ki za najeta sredstva pripoznava pravico do uporabe, najemov več ne razvršča med poslovne in finančne najeme. Pojasnilo pripravijo tiste organizacije, ki jim skladno z zahtevami računovodskih standardov ni treba pripoznavati pravice do uporabe sredstva.

Neopredmetena sredstva

SRS 2.34 (2019)

Organizacija za vsako vrsto neopredmetenih sredstev (razlikuje med sredstvi, ustvarjenimi znotraj organizacije, in drugimi neopredmetenimi sredstvi) razkrije:

a) ali so dobe koristnosti končne ali nedoločene; če so končne, razkrije dobe koristnosti ali uporabljene amortizacijske stopnje;

b) metode amortiziranja, uporabljene za neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti;

c) nabavno vrednost in nabrane amortizacijske popravke vrednosti (skupaj z nabranimi izgubami zaradi oslabitve) na začetku in koncu obdobja;

č) spremembe knjigovodske vrednosti na začetku in koncu obdobja.

Organizacija razkrije, ali med neopredmetenimi sredstvi izkazuje neamortizirljiva sredstva, to je tista, ki nimajo dobe koristnosti. Za preostala, ki se amortizirajo, navede dobe koristnosti. Smiselno je, da to vključi med računovodske usmeritve. Organizacija pojasni uporabljeno metodo amortiziranja in ločeno prikaže za vsako vrsto neopredmetenih sredstev nabavno vrednost in popravek vrednosti.

Za posamezno vrsto neopredmetenih sredstev predstavi gibanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti v letu, za katero poroča, tako da začne s stanjem na dan začetka poslovnega leta. Zaradi preglednosti je smiselno, da te spremembe prikaže v tabelarični obliki (v tabeli gibanja neopredmetenih sredstev).

SRS 2.35 (2019)

V računovodskih izkazih se razkrivajo

a) knjigovodska vrednost in preostala doba amortiziranja vsakega neopredmetenega sredstva, ki je pomembno za računovodske izkaze organizacije kot celote,

b) začetno pripoznana vrednost za neopredmeteno sredstvo, pridobljeno z državno podporo,

c) obstoj knjigovodske vrednosti neopredmetenega sredstva, povezanega z omejeno lastninsko pravico, in knjigovodske vrednosti neopredmetenega sredstva, danega kot poroštvo za obveznosti, ter

č) znesek obvez za pridobitev neopredmetenega sredstva.

Organizacija pojasni nabavno vrednost neopredmetenega sredstva, ki je bilo pridobljeno z državno podporo. Državne podpore opredeljuje SRS 11.35. Če je neopredmeteno sredstvo zastavljeno za poplačilo obveznosti (organizacije ali tretje osebe), organizacija razkrije njegovo knjigovodsko vrednost.

Organizacija razkrije tudi znesek obvez, ki jih ima za pridobitev neopredmetenih sredstev. Razkrije zneske obveznosti, ki jih že ima pripoznane v računovodskih izkazih, in tiste obveznosti, ki bodo nastale po že sklenjenih izvršljivih pogodbah ali drugih dogovorih, pa še niso zaračunane. Organizacija od teh dogovorov ne more odstopiti.

SRS 2.36 (2019)

Organizacija mora razkriti informacije iz točk od a do d za vsako denar ustvarjajočo enoto, za katero je knjigovodska vrednost dobrega imena ali neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki je razporejeno oziroma so razporejena na to enoto, pomembna v primerjavi s celotno knjigovodsko vrednostjo dobrega imena ali neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti:

a) knjigovodsko vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajoče enote;

b) knjigovodsko vrednost neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, razporejenih na denar ustvarjajoče enote;

c) podlago, na kateri je bila določena nadomestljiva vrednost denar ustvarjajoče enote, to je vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje;

č) če nadomestljiva vrednost denar ustvarjajoče enote temelji na vrednosti pri uporabi:

  • opis vsake ključne predpostavke, na kateri je poslovodstvo zasnovalo svoje projekcije o denarnih tokovih za obdobje, vključeno v zadnje predračune/napovedi, pri izračunu nadomestljive vrednosti denar ustvarjajoče enote;
  • opis načina, ki ga je uporabilo poslovodstvo pri ugotavljanju vrednosti, pripisanih vsaki ključni predpostavki, ali te vrednosti odražajo izkušnje iz preteklosti in ali so skladne z zunanjimi viri informacij, in če niso, kako in zakaj se razlikujejo od izkušenj iz preteklosti ali zunanjih virov informacij;
  • obdobje, za katero je poslovodstvo predvidelo denarne tokove na podlagi računovodskih predračunov/napovedi, ki jih je odobrilo, in pri daljšem obdobju od petih let za posamezno denar ustvarjajočo enoto pojasnilo, zakaj je daljše obdobje upravičeno;
  • stopnjo rasti, uporabljeno pri ekstrapoliranju projekcij denarnih tokov prek obdobja, ki je vključeno v zadnje predračune/napovedi, ter utemeljitev uporabe stopnje rasti, ki presega dolgoročno povprečno stopnjo rasti pri proizvodih, v dejavnosti, državi ali državah, kjer organizacija posluje, ali na trgih, ki jim je denar ustvarjajoča enota namenjena;
  • uporabljene diskontne mere pri teh projekcijah denarnih tokov;

d) če nadomestljiva vrednost enote temelji na pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, metodologijo za določanje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje.

Za razkrivanje neopredmetenih sredstev, pridobljenih z najemom, se lahko smiselno uporabi SRS 1.45.

Če ima organizacija v računovodskih izkazih pripoznano dobro ime ali drugo neopredmeteno sredstvo z nedoločljivo dobo koristnosti, ima dodatne zahteve glede razkrivanja, kot navajajo zahteve SRS 2.36.

Zadnji stavek je bil dodan s spremembo SRS v letu 2019. Smiselno sicer ne spada k omenjeni zahtevi razkrivanja neopredmetenih sredstev, saj je ta povezana z računovodenjem dobrega imena. A ne glede na to mora organizacija za neopredmetena sredstva, ki jih ima v najemu, pripraviti razkritje enakih podatkov, kot jih sicer določa SRS 1 v zvezi s pripoznano pravico do uporabe sredstva, ki je razvrščena med opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

Finančne naložbe

SRS 3.32

Potrebno je razkritje narave razmerja med obvladujočo in posamezno odvisno organizacijo, v kateri obvladujoča organizacija neposredno ali prek odvisnih organizacij nima več kot polovico glasovalnih pravic.

Organizacija razkrije razmerje med obvladujočo in odvisno organizacijo. Načine obvladovanja določa 9. točka okvira SRS.

SRS 3.33

Organizacija sopodvižnika mora za naložbe v skupne podvige razkriti svoj del kapitalskih deležev. Prav tako mora razkriti vse obveze v zvezi s svojimi deleži v skupnih podvigih in svoj del obvez v zvezi s kapitalom skupnih podvigov, ki jih je prevzela skupaj z drugimi sopodvižniki ali sama.

Če organizacija nastopa kot lastnik v drugi organizaciji in je lastnost tega razmerja skupni podvig, kot ga določa 8. točka okvira SRS, mora v pojasnilih predstaviti svoj del obvez v povezavi s kapitalom, ki ga ima v tej organizaciji.

SRS 3.34

Pri vseh finančnih naložbah se razkrivajo

a) računovodska usmeritev za določanje njihove nabavne vrednosti ter kasnejše knjigovodske vrednosti, poštene vrednosti in odplačne vrednosti,

b) datum zadnjega prevrednotenja finančnih naložb in morebitno sodelovanje neodvisnega ocenjevalca pri tem ter

c) gibanje rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v zvezi s finančnimi naložbami, ter prevrednotovalni finančni prihodki in odhodki v tej zvezi.

Organizacija za vsako skupino finančnih naložb, kot jih določa SRS 3.7, pojasni računovodske usmeritve in merjenje. Smiselno je, da to vključi med računovodske usmeritve.

Če finančne naložbe meri po pošteni vrednosti, navede, ali uporablja borzne tečaje. Če pa pošteno vrednost finančne naložbe ugotavlja po SRS 16 – Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti, pojasni datum, ko je bila poštena vrednost zadnjič ugotovljena, in ali je to oceno izdelal neodvisni ocenjevalec.

Organizacija mora pojasniti tudi vse spremembe poštene vrednosti, ki jih pripozna med prevrednotovalnimi prihodki ali odhodki, in spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih naložb. Smiselno je, da te spremembe predstavi v tabelaričnem prikazu po skupinah finančnih naložb, tako da začne s stanjem finančne naložbe na začetku poročevalskega obdobja in s pojasnilom vseh gibanj med letom.

SRS 3.35

Za vsako vrsto finančnih naložb se razkrivajo informacije o

a) izpostavljenosti različnim vrstam tveganja,

b) obsegu in vrstah finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem ter

c) naložbah, ki so zapadle v plačilo, a še niso udenarjene.

V splošnem so finančne naložbe izpostavljene finančnim tveganjem. Gre za kreditno tveganje, tveganje likvidnosti in tržno tveganje, v okviru zadnjega pa tveganje sprememb obrestnih mer in tečajno tveganje.

Za vsako skupino tveganj mora organizacija jasno pojasniti, kako jih upravlja (torej katere postopke izvaja, da tveganje, ki mu je izpostavljena, čim bolj zmanjša) in kolikšna je bilančna izpostavljenost za posamezno tveganje (vsako tveganje mora številčno ovrednotiti).

Če posamezna tveganja varuje s posebnimi instrumenti, kot so obrestna zamenjava, valutna zamenjava in podobno, to pojasni.

Vse finančne naložbe, ki so zapadle v plačilo, organizacija razkrije (vrsta finančne naložbe in znesek).

SRS 3.36

Pri izpostavljenosti obrestnemu tveganju se razkrivajo pogodbeni roki za popravek obrestne mere ali roki za plačilo, in sicer tisti, ki se pojavijo prej.

Pri posamezni finančni naložbi, ki nosi obresti, organizacija razkrije najzgodnejši datum, ko se v skladu s pogodbenimi določbami lahko spremeni obrestna mera.

SRS 3.37

Pri izpostavljenosti kreditnemu tveganju se razkrivata

a) vrednost, ki najbolje predstavlja največjo možno izpostavljenost takemu tveganju na dan bilance stanja, brez upoštevanja poštene vrednosti kateregakoli poroštva, če druge stranke ne bi bile sposobne izpolniti svojih obveznosti, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, in

b) pomembno kopičenje kreditnega tveganja.

Vrednost, ki najbolje predstavlja največjo možno izpostavljenost na dan bilance stanja, je tista, ki jo je organizacija že utrpela oziroma jo lahko utrpi zaradi nepoplačljivosti finančne naložbe. Pri tem ne sme upoštevati že oblikovanih popravkov in morebitnih zavarovanj, ki jih je ali jih bo prejela za njeno poplačilo. Znesek največje možne kreditne izpostavljenosti iz finančnih naložb je vrednost celotnih dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb brez oblikovanih popravkov.

Kopičenje kreditnega tveganja organizacija predstavi tako, da pojasni, ali je pomembno izpostavljena samo do ene osebe. Pri presoji, ali obstaja kopičenje kreditnega tveganja, vse finančne naložbe razporedi po dolžniku (ne glede na to, ali gre za vrednostne papirje, druge naložbe v kapital, dana posojila ali drugo obliko finančne naložbe). Če znesek presega računovodsko določeno pomembnost, kopičenje obstaja in organizacija to dejstvo razkrije.

SRS 3.38

Za vsako vrsto finančnih naložb se razkrivajo informacije o njeni pošteni vrednosti. Če poštene vrednosti ni mogoče ugotoviti dovolj zanesljivo, se to razkrije skupaj z informacijami o glavnih značilnostih vsake vrste finančnih naložb.

Organizacija ugotavlja pošteno vrednost v skladu s SRS 16 – Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti in jo razkrije. Smiselno je, da pojasni tudi predpostavke, uporabljene pri merjenju. Če ne more ugotoviti poštene vrednosti ali bi pridobivanje poštene vrednosti za potrebe pojasnil k računovodskim izkazom presegalo koristi, to dejstvo navede. Navede tudi glavne značilnosti finančnih naložb, za katere poštene vrednosti zaradi nezmožnosti njenega merjenja ne razkriva.

SRS 3.39

Če je organizacija prerazvrstila finančno sredstvo iz kategorije po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s tretjim odstavkom SRS 3.47, razkrije

a) finančno sredstvo, prerazvrščeno v posamezno kategorijo in iz nje,

b) za vsako obdobje poročanja do odprave pripoznanja finančnih sredstev knjigovodsko vrednost in pošteno vrednost vseh finančnih sredstev, ki so bila prerazvrščena v sedanjem obdobju in predhodnih obdobjih poročanja,

c) izjemne razmere ter dejstva in okoliščine, ki nakazujejo, da so bile razmere izjemne,

č) za obdobje poročanja, v katerem je bilo finančno sredstvo prerazvrščeno, dobiček ali izgubo iz spremembe poštene vrednosti, ki je bil(a) pripoznan(a) v poslovnem izidu ali presežku iz prevrednotenja v tem obdobju in predhodnih obdobjih poročanja,

d) za vsako obdobje poročanja po prerazvrstitvi (vključno z obdobjem poročanja, v katerem je bilo prerazvrščeno) do odprave pripoznanja finančnega sredstva dobiček ali izgubo iz spremembe poštene vrednosti, ki bi bil(a) pripoznan(a) v poslovnem izidu ali rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, če finančno sredstvo ne bi bilo prerazvrščeno, ter dobiček, izgubo, donos in odhodek, ki so pripoznani v poslovnem izidu, ter

e) efektivno obrestno mero in ocenjene zneske denarnih tokov, za katere organizacija pričakuje, da jih bo izterjala, po stanju na datum prerazvrstitve finančnega sredstva.

Finančnih naložb organizacija po razvrstitvi ob začetnem pripoznanju običajno ne sme prerazvrščati. Izjemne primere dopuščajo SRS 3.37–3.50. V takih primerih SRS zahtevajo, da organizacija razkrije učinke, ki so nastali s prerazvrstitvijo teh naložb.

Zaloge

SRS 4.25

Poleg razkritij iz SRS 4.24 so za vsako vrsto zalog potrebna razkritja

a) računovodske usmeritve, uporabljene pri sprotnem in končnem vrednotenju zalog, pa tudi uporabljenih metod obračunavanja stroškov ter

b) knjigovodske vrednosti in čiste iztržljive vrednosti zalog po razvrstitvah, ki ustrezajo organizaciji.

Če ima organizacija več vrst zalog, za vsako vrsto razkrije računovodske usmeritve merjenja nabavne vrednosti zaloge, porabe in drugega. Smiselno je, da to vključi med računovodske usmeritve.

Za vsako vrsto zalog navede knjigovodsko vrednost in iztržljivo vrednost na bilančni presečni datum.

SRS 4.26

Organizacija razkrije

a) presežke in primanjkljaje pri popisu zalog ter

b) odpise vrednosti zalog zaradi sprememb njihove kakovosti in zaradi sprememb njihove vrednosti.

Organizacija pojasni in ovrednoti vse spremembe zalog, ki niso posledica njihove porabe in prodaje.

SRS 4.27

Razkrije se knjigovodska vrednost zalog, ki je zastavljena kot jamstvo za obveznosti.

Če je organizacija zaloge zastavila za plačilo svojih obveznosti ali obveznosti nekoga drugega, to pojasni in razkrije znesek zalog, ki je dan kot jamstvo.

Terjatve

SRS 5.30

Pri poslovnih terjatvah so potrebna razkritja nezavarovanih in zavarovanih terjatev do kupcev pa tudi terjatev do članov poslovodstva, članov nadzornega sveta in lastnikov. Pri zavarovanih terjatvah se razkrijeta predmet in vrednost predmeta zavarovanja.

Organizacija mora v pojasnilih razkriti znesek terjatev, ki so zavarovane. Pri tem razkrije tudi predmet zavarovanja in njegovo vrednost. Smiselno je, da razkrije pošteno vrednost predmeta zavarovanja. Ločeno vrednostno pa prikaže terjatve, ki jih ima na bilančni presečni dan do članov poslovodstva, nadzornega sveta in lastnikov.

SRS 5.31

Za vsako vrsto terjatev se razkriva računovodska usmeritev za njihovo prevrednotenje skladno s SRS 5.38.

Organizacija razkrije način prevrednotenja posamezne vrste terjatev. Smiselno je, da jih vključi med računovodske usmeritve.

SRS 5.32

Za vsako vrsto terjatev se razkrivajo informacije o

a) izpostavljenosti različnim vrstam tveganja ter

b) obsegu in vrsti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem.

Organizacija razkritje pripravi enako, kot ga za finančne naložbe zahteva SRS 3.35.

SRS 5.33

Za vsako skupino terjatev se razkriva razčlenitev terjatev po rokih zapadlosti v plačilo.

Organizacija razkrije terjatve, kot zapadajo v plačilo.

Naložbene nepremičnine

SRS 6.18

Za naložbene nepremičnine mora organizacija razkriti:

a) ali uporablja model poštene vrednosti ali model nabavne vrednosti;

b) sodila, ki jih uporablja, da bi razlikovala naložbene nepremičnine od lastniško uporabljanih nepremičnin in od nepremičnin, ki jih poseduje za prodajo v rednem poslovanju, če je razdelitev težka;

c) obseg, v katerem je poštena vrednost naložbenih nepremičnin zasnovana na oceni vrednosti pooblaščenega ocenjevalca vrednosti; če take ocene vrednosti ni bilo, je treba to dejstvo razkriti;

č) vrednosti, pripoznane v poslovnem izidu za prihodke od najemnin za naložbene nepremičnine, neposredne poslovne odhodke (tudi za popravila in vzdrževanje), izvirajoče iz naložbenih nepremičnin, ki so ustvarile prihodke od najemnin v obdobju, in neposredne poslovne odhodke (tudi za popravila in vzdrževanje), izvirajoče iz naložbenih nepremičnin, ki niso povzročile prihodkov od najemnin v obdobju;

d) spremembe knjigovodske vrednosti od začetka do konca obračunskega obdobja (zaradi pridobitev, prekvalifikacij, odtujitev, amortizacije, prevrednotenja);

e) vpliv na poslovni izid zaradi prenosov na konte nepremičnin po SRS 6.28 in 6.29.

Organizacija razkrije uporabljeni model merjenja naložbenih nepremičnin. Če isto nepremičnino uporablja za različne namene (opravljanje dejavnosti, naložbenje), razkrije uporabljen način delitve te nepremičnine za potrebe razvrščanja v bilanci stanja. Če naložbene nepremičnine meri po modelu poštene vrednosti, pojasni, ali je to oceno določil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti.

Organizacija mora razkriti stroške in prihodke, ki jih je pripoznala v izkazu poslovnega izida in so nastali v povezavi z naložbenimi nepremičninami.

Za posamezno vrsto naložbenih nepremičnin organizacija predstavi gibanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti v letu, za katero poroča, tako da začne s stanjem na dan začetka poslovnega leta. Zaradi preglednosti je smiselno, da te spremembe prikaže v tabelarični obliki (v tabeli gibanja naložbenih nepremičnin). Pojasniti pa mora tudi učinke, ki jih je pripoznala v izkazu poslovnega izida in izhajajo iz prerazvrstitev naložbenih nepremičnin.

SRS 6.19

Če se za naložbeno nepremičnino uporablja model poštene vrednosti, je treba razkriti tudi uskladitev knjigovodske vrednosti naložbenih nepremičnin na začetku in koncu obdobja.

Organizacija pojasni spremembe poštene vrednosti naložbenih nepremičnin.

SRS 6.20

Če se za merjenje naložbene nepremičnine uporablja model nabavne vrednosti, je treba razkriti tudi

a) uporabljene metode amortiziranja,

b) dobo koristnosti ali uporabljene stopnje amortiziranja,

c) nabavno vrednost in nabrano amortizacijo (povezano z nabranimi izgubami zaradi oslabitve) na začetku in koncu obdobja,

č) uskladitev njene knjigovodske vrednosti na začetku in koncu obdobja in

d) pošteno vrednost naložbene nepremičnine.

Poleg splošnih podatkov o naložbenih nepremičninah, ki jih organizacija meri po modelu nabavne vrednosti, mora razkriti tudi pošteno vrednost teh naložbenih nepremičnin, ki jo izmeri z upoštevanjem SRS 16.

SRS 6.21

V primerih, opisanih v SRS 6.16, ko organizacija ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti naložbene nepremičnine, mora razkriti

a) opis naložbene nepremičnine,

b) pojasnilo, zakaj poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, in

c) če je mogoče, razpon ocen vrednosti, znotraj katerega je zelo verjetno poštena vrednost.

Za razkrivanje naložbenih nepremičnin, pridobljenih z najemom, se lahko smiselno uporabi SRS 1.45.

Če organizacija poštene vrednosti naložbene nepremičnine ne more zanesljivo izmeriti, mora to dejstvo razkriti. Smiselno je, da pojasni, zakaj je ne more izmeriti na dan poročanja. Mora pa pojasniti glavne značilnosti naložbene nepremičnine.

Zadnji stavek je bil dodan s spremembo SRS v letu 2019. Smiselno sicer ne spada k omenjeni zahtevi razkrivanja nezmožnosti merjenja poštene vrednosti naložbenih nepremičnin. A ne glede na to mora organizacija za naložbene nepremičnine, ki jih ima v najemu, pripraviti razkritje enakih podatkov, kot jih sicer določa SRS 1 v zvezi s pripoznano pravico do uporabe sredstva, ki je razvrščena med opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

Denarna sredstva

SRS 7.16

Organizacija mora razkriti sestavne dele denarnih sredstev in tudi zneske dogovorjenih samodejnih zadolžitev na tekočih računih pri bankah, s katerimi lahko zagotavlja tekočo plačilno sposobnost.

Organizacija pojasni sestavo denarnih sredstev in denarnih ustreznikov. To so tista sredstva, ki jih lahko hitro, brez pomembnih stroškov in spremembe vrednosti, spremeni v denar.

Kapital

SRS 8.24

Pri vsaki vrsti delniškega kapitala je treba posebej razkriti

a) število izdanih in v celoti vplačanih delnic ter število izdanih in ne v celoti vplačanih delnic,

b) lastnost delnic (pravice, prednosti in omejitve v zvezi z delnicami posameznega razreda), tudi omejitve razdeljevanja dividend,

c) izdajo novih delnic, združitev delnic, razdružitev delnic, umik delnic in spremembo lastnosti delnic,

č) število odkupljenih lastnih delnic in delnic, ki jih imajo druge organizacije v skupini, ter

d) podatke o možnih pogojno izdanih delnicah (uresničitev pravice imetnikov zamenljivih obveznic do zamenjave v delnice ali uresničitev prednostne pravice do nakupa novih delnic).

Razkritje pripravljajo gospodarske družbe in invalidske organizacije, ki so ustanovljene kot gospodarske družbe.

SRS 8.25

Razkrivata se narava in namen vseh vrst rezerv.

SRS 8.26

Razkriva se znesek dividend nabiralnih (kumulativnih) in/ali prednostnih delnic, ki še niso bile izplačane.

SRS 8.27

Razkrivajo se drugi pomembni podatki v zvezi s stanjem in gibanjem sestavin kapitala.

SRS 20.15

Organizacija, ki je delniška družba, razkrije dividende, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, za katero je sestavljena bilanca stanja, in so predlagane ali objavljene po dnevu bilance stanja, vendar pred odobritvijo računovodskih izkazov.

Organizacija, ki je delniška družba, razkrije tehtano povprečno število navadnih delnic, uveljavljajočih se v obračunskem obdobju. Tehtano povprečno število navadnih delnic, uveljavljajočih se v obračunskem obdobju in v vseh predstavljenih obračunskih obdobjih, se preračuna za poslovne dogodke, ki spreminjajo uveljavljajoče se navadne delnice, ne da bi prišlo do ustrezne spremembe virov, razen za zamenjave potencialnih (možnostnih) navadnih delnic.

Za izračun popravljenega (diluted) čistega dobička na delnico je tehtano povprečno število navadnih delnic treba povečati za tehtano povprečno število navadnih delnic, ki bi jih organizacija izdala ob zamenjavi vseh popravljalnih potencialnih navadnih delnic (diluted potential ordinary shares) za navadne delnice. Za popravljalne potencialne navadne delnice se predpostavlja, da so bile zamenjane za navadne delnice na začetku obračunskega obdobja ali na datum izdaje potencialnih navadnih delnic, če je ta kasnejši. Pri izračunavanju popravljenega čistega dobička na delnico organizacija izhaja iz domnevnega izkoristka pravic, povezanih z njegovimi popravljalnimi opcijami in drugimi popravljalnimi potencialnimi navadnimi delnicami. Domnevni iztržek od omenjenih izdaj se obravnava, kot da izhaja iz izdaje delnic po pošteni vrednosti. Razlika med številom izdanih delnic in številom delnic, ki jih organizacija izda po pošteni vrednosti, se obravnava kot izdaja navadnih delnic brez nadomestila. Potencialne navadne delnice se obravnavajo kot popravljalne samo takrat, kadar njihova zamenjava za navadne delnice zmanjša čisti dobiček na delnico iz trajnega rednega delovanja.

Razkritje velja samo za delniške družbe, ki so zavezane k reviziji računovodskih izkazov. Gre za razkritje dobička na delnico.

SRS 23.9

Poseben dodatek k izkazu gibanja kapitala je prikaz bilančnega dobička ali bilančne izgube.

Bilančni dobiček ali bilančna izguba je pravno opredeljena odločitvena kategorija v ZGD-1. Organizacija jo izračuna kot seštevek čistega poslovnega izida tekočega leta, prenesenega čistega dobička/izgube (odbitna postavka), zmanjšanja kapitalskih rezerv in zmanjšanja rezerv iz dobička. Od tako ugotovljenega zneska odšteje znesek povečanja rezerv iz dobička po sklepu organov vodenja in nadzora ter znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni datum.

SRS 23.10

Pojasnijo se razlogi za vsako spremembo posamezne gospodarske kategorije ter povezavo sprememb kapitala s spremembami gospodarskih kategorij v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida oziroma izkazu drugega vseobsegajočega donosa.

Organizacija pojasni vse spremembe kapitalskih postavk. Običajno to pojasni že v izkazu gibanja kapitala, a če posamezen pomemben poslovni dogodek iz tega ni jasno razviden, ga organizacija še posebej pojasni v pojasnilih k omenjenemu gibanju.

SRS 23.11

Morebitne prilagoditve za nazaj zaradi sprememb računovodskih usmeritev ter preračuni zaradi popravka napak za nazaj, ki se nanašajo na saldo prenesenega čistega poslovnega izida, zahtevajo razkritja za vsa pretekla obdobja in za začetek obračunskega obdobja.

Spremembe računovodskih usmeritev in popravke napak organizacija obravnava tako, da preračuna primerjalne podatke za pretekla leta. Te v izkazu gibanja kapitala prikaže tako, da prilagodi začetno stanje prenesenega čistega poslovnega izida. Take morebitne prilagoditve za nazaj zaradi sprememb računovodskih usmeritev in preračuni zaradi popravka napak za nazaj, ki spremenijo postavke prenesenega čistega poslovnega izida, od organizacije zahtevajo razkritje za vsa pretekla obdobja in za začetek obračunskega obdobja.

SRS 23.12

Spremembe rezerv in revalorizacijskih rezerv se obravnavajo po vrstah.

V izkazu gibanja kapitala za poslovno leto, za katero organizacija poroča, se predstavita delitev čistega dobička in poravnava čiste izgube, potem ko je računovodske izkaze za predhodno poročevalsko obdobje že sprejel pristojni organ. Zato organizacija dividende in druge odločitve, denimo skupščine delniške družbe (pri drugih organizacijah pa sklepe drugih pristojnih organov), predstavi v naslednjem poročevalskem obdobju.

Dolgovi

SRS 9.19

Pri dobljenih finančnih dolgovih se razkrivajo dobljeni nezavarovani in dobljeni zavarovani dolgovi.

Za vsak dobljeni dolg mora organizacija navesti, ali je zavarovan ali nezavarovan. Smiselno je, da navede, kateri dolgovi so zavarovani z lastnimi sredstvi in za poplačilo katerih jamčijo drugi. Prav tako je smiselno, da navede, katera lastna sredstva so dana v zavarovanje in kolikšna je njihova poštena vrednost.

SRS 9.20

Za posamezno vrsto dolgov se razkrivajo

a) obdobje do zapadlosti v plačilo ter

b) obrestna mera in drugi pogoji, pod katerimi so bili pridobljeni.

Organizacija za vsako posamezno vrsto dolga razkrije roke, v katerih dolg zapada v plačilo. Zaradi doslednosti je smiselno, da se roki zapadlosti ujemajo z roki, o katerih organizacija poroča po SRS 5.33. Prav tako za vsako vrsto pojasni obrestno mero, ki jo za dolg plačuje, in pomembne pogoje posojilne pogodbe.

SRS 9.21

Za vsako vrsto dolgov se razkrivajo informacije o

a) izpostavljenosti različnim vrstam tveganja ter

b) obsegu in vrsti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem.

V splošnem so dolgovi izpostavljeni finančnim tveganjem. Gre za kreditno tveganje, tveganje likvidnosti in tržno tveganje, v okviru zadnjega pa tveganje sprememb obrestnih mer in tečajno tveganje.

Za vsako skupino tveganj mora organizacija jasno pojasniti, kako jih upravlja (torej katere postopke izvaja, da tveganje, ki mu je izpostavljena, čim bolj zmanjša) in kolikšna je bilančna izpostavljenost za posamezno tveganje (vsako tveganje mora številčno ovrednotiti).

Če organizacija posamezna tveganja varuje s posebnimi instrumenti, kot sta obrestna in valutna zamenjava, to pojasni.

SRS 9.22

Pri izpostavljenosti obrestnemu tveganju se razkrivajo pogodbeni roki za popravek obrestne mere ali roki za plačilo, in sicer tisti, ki se pojavijo prej.

SRS 9.23

Pri izpostavljenosti kreditnemu (zaupanjskemu) tveganju se razkrivata

a) vrednost, ki najbolje predstavlja največjo možno izpostavljenost takemu tveganju na dan bilance stanja, brez upoštevanja vrednosti kateregakoli poroštva, če druge stranke ne bi bile sposobne izpolniti svojih obveznosti, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, in

b) pomembno kopičenje kreditnega tveganja.

Vrednost, ki najbolje predstavlja največjo možno izpostavljenost na dan bilance stanja, je tista, ki jo je organizacija morala plačati. Pri tem ne sme upoštevati morebitnih zavarovanj, ki jih je dala sama ali tretja oseba.

Kopičenje kreditnega tveganja organizacija predstavi tako, da pojasni, ali je pomembno izpostavljena samo do ene osebe. Pri presoji, ali obstaja kopičenje kreditnega tveganja, vse prejete dolgove razporedi po dolžniku (ne glede na vrsto). Če znesek presega računovodsko določeno pomembnost, kopičenje obstaja in organizacija to dejstvo razkrije.

SRS 9.24

Poimensko se razkrivajo dolgovi do članov uprave, članov nadzornega sveta in notranjih lastnikov.

Rezervacije

SRS 10.24

Za vsako vrsto rezervacij je treba posebej razkriti

a) razloge in pogoje za njihovo oblikovanje,

b) metode in pomembne predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju njihove utemeljene vrednosti, ter

c) način obravnavanja razlik, ki so pri tem nastale.

Rezervacij je več vrst. Običajno organizacije oblikujejo rezervacije za tožbene zahtevke, za jubilejne nagrade ob upokojitvi, za kočljive pogodbe, za reorganizacijo in druge. Za vsako od njih organizacija pojasni razloge za oblikovanje, njihovo merjenje (v okviru uporabljenih računovodskih usmeritev) in uporabljene predpostavke ter njene spremembe v letu, za katero poroča. Smiselno je, da te predstavi kar v tabelaričnem prikazu po vrsti rezervacij.

SRS 10.25

Pri vsaki vrsti rezervacij se razkrije razlika med njenim načrtovanim oblikovanjem in črpanjem ter njenim uresničenim oblikovanjem in črpanjem v posameznem poslovnem letu.

Priporočljivo je, da organizacija zahteve razkrije v obliki tabelaričnega prikaza po vrsti rezervacije.

SRS 10.26

Pri vsaki vrsti rezervacij se razkrivajo informacije o izpostavljenosti različnim vrstam tveganja in način varovanja pred njimi.

Če organizacija v povezavi s posamezno vrsto rezervacije varuje tveganje, to navede. Navede tudi, katerim tveganjem je izpostavljena v zvezi s posamezno vrsto rezervacije.

Časovne razmejitve

SRS 11.28

Za vsako vrsto časovnih razmejitev je treba posebej razkriti

a) razloge in pogoje za njihovo oblikovanje,

b) metode in pomembne predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju njihove utemeljene vrednosti, ter

c) način obravnavanja razlik, ki so pri tem nastale.

Organizacija za aktivne in pasivne časovne razmejitve pojasni metode merjenja in predpostavke pri njihovem oblikovanju. Običajno to pojasni v okviru uporabljenih računovodskih usmeritev.

SRS 11.29

Pri vsaki vrsti časovnih razmejitev se razkrije razlika med njenim načrtovanim oblikovanjem in črpanjem ter njenim uresničenim oblikovanjem in črpanjem v posameznem poslovnem letu.

Priporočljivo je, da organizacija zahteve razkrije v obliki tabelaričnega prikaza po vrsti razmejitve.

Prihodki

SRS 15.37 (2019)

Če je razkritje posameznih postavk prihodkov zaradi njihovega obsega, vrste ali posledic pomembno za pojasnitev dosežkov v obračunskem obdobju, se obseg in znesek takih postavk razkrijeta vsak posebej.

Pomembnost organizacija presoja z vidika računovodskih izkazov kot celote in z vidika bralca računovodskih izkazov. Če presodi, da gre za pomembne prihodke, jih razkrije.

Zaradi sprememb računovodskega pripoznavanja prihodkov iz pogodb s kupci SRS 15 (2019) sicer neposredno ne predpisuje dodatnih razkritij. A Zveza RFR priporoča, da če gre za pomembne zneske, te organizacija ločeno razkrije glede na vsebino in pomembnost, ki jo ima opredeljeno v internih aktih.

Poudarek za poslovno leto 2020: Slovenski inštitut za revizijo je v letu 2020 sprejel Pojasnilo 1 k SRS 15 (2019) – Računovodsko izkazovanje državnih pomoči zaradi COVID-19. V skladu z njim se prihodki, ki jih organizacija pripozna v povezavi z državnimi pomočmi za zajezitev ali odpravo posledic epidemije COVID-19, zaradi izrednosti razmer štejejo za prihodke pomembnih vrednosti. SRS 21 – Oblika izkaza poslovnega izida za zunanje poročanje določa, da morajo vse organizacije prihodke in odhodke pomembnih vrednosti, če niso predstavljeni drugod, ločeno razkriti in predstaviti njihovo naravo in znesek.

Odhodki

SRS 14.24

Če je razkritje posameznih postavk odhodkov zaradi njihovega obsega, vrste ali posledic pomembno za pojasnitev dosežkov v obračunskem obdobju, se obseg in znesek takih postavk razkrijeta vsak posebej.

Stroški dela in stroški povračil

SRS 13.13

Posebej se razkrijejo deleži v dobičku, ki jih skupščina razdeli tistim, ki niso lastniki.

Čeprav se taka izplačila formalno imenujejo udeležba v dobičku, gre za pojasnila zneskov, vključenih med stroške plač ali druge stroške za opravljeno delo ali druge stroške. Do izplačila dobička so namreč upravičeni le lastniki, vsem drugim pa organizacija ne more izplačevati dobička, ampak gre za izplačila na drugi podlagi. Če organizacija take zneske vseeno izplača, mora o tem pripraviti posebno razkritje.

SRS 13.14

Posebej se razkrijejo zaslužki in deleži v dobičku, ki pripadajo poslovodstvu in drugim organom.

Čeprav se taka izplačila formalno imenujejo udeležba zaposlenih v dobičku, gre za pojasnila zneskov, vključenih med stroške plač, ki se nanašajo na plačilo poslovne uspešnosti. Te zneske mora organizacija ločeno razkriti. Zneski, ki so plačani vodstvu, so običajno že vključeni v ločeno razkritje, zato jih tukaj ni treba ločeno navajati.

SRS 13.15

Podrobno se razkrivajo programi drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlenih zunaj odpravnin (na primer jubilejne nagrade) ter določbe v zvezi z njimi pa tudi kritje in uporabniki programov.

Organizacija pojasni odhodke, ki so nastali v povezavi z jubilejnimi nagradami in vračunanim delom neizkoriščenega dela letnega dopusta zaposlenih. Če ima sprejet tudi drug program dolgoročnih zaslužkov zaposlenih, v pojasnilih predstavi njegove pomembnejše določbe.

SRS 13.16

Posebej je treba razkriti podatke o morebitnih zahtevah zaposlenih po izplačilih na podlagi določb zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta organizacije ali pogodbe o zaposlitvi, ki jim organizacija nasprotuje. Razkriti je treba tudi, ali so bile oblikovane rezervacije v smislu SRS 10.

SRS 13.17

Organizacija v pojasnilih k računovodskim izkazom posebej razkrije tudi stroške storitev, ki se ne obravnavajo kot stroški dela, v zvezi z agencijami za posredovanje delovne sile na podlagi pogodb o posredovanju delovne sile ter število zaposlenih, upoštevajoč število delovnih ur na podlagi teh pogodb.

Organizacija razkrije vse stroške za delovno silo, ki je zaposlena na podlagi pogodb o posredovanju delovne sile. Če delavci delajo tudi na podlagi drugih pogodb, je smiselno, da razkrije tudi te, ni pa obvezno.

OPOMBE

  1. UL RS 65/09-UPB3 … 158/20 – ZIntPK-C.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS