Poročanje organizacij, ki računovodijo po SRS, Ajpesu za leto 2020

Vse organizacije morajo Ajpesu, ki je pooblaščeni izvajalec za zbiranje, obdelovanje in posredovanje podatkov iz letnih poročil poslovnih subjektov, enkrat letno sporočiti podatke o svojem finančnem položaju in poslovnem izidu. Organizacije mu podatke o poslovanju za preteklo poslovno leto predložijo do konca marca tekočega leta za preteklo poslovno leto. Letos ni mogoče pričakovati podaljšanja roka za poročanje. Posebnost velja za tiste organizacije, katerih računovodski izkazi so revidirani. Te morajo Ajpesu do 31. avgusta predložiti še revidirana letna poročila skupaj z mnenjem revizorja. Gre za tiste organizacije, ki ne morejo uporabiti poenostavitve pri poročanju. Enako velja za organizacije, ki iz kakršnegakoli razloga ne želijo uporabiti izjeme enotnega poročanja.

Možnost poenostavljenega poročanja je dana manjšim organizacijam z nezapletenimi računovodskimi rešitvami merjenja in vrednotenja sredstev. Organizacije, ki poenostavitev lahko uporabijo, so

• majhne in mikro kapitalske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu in ki merijo opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine in finančne naložbe po modelu nabavne vrednosti (izvzete so finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti, ker se z njimi trguje na organiziranem trgu),
• mikro družbe, ki niso investicijsko podjetje ali finančni holding,
• majhni samostojni podjetniki posamezniki,
• društva, ki niso zavezana k reviziji računovodskih izkazov, ter
• mikro in majhne nepridobitne organizacije, če niso izključene na podlagi zakonskih omejitev; mikro in majhne politične stranke lahko uveljavljajo poenostavitev, če s pojasnili predložijo tudi obrazce, ki jih določa pravilnik o vsebini in načinu predložitve letnega poročila političnih strank.

Poenostavitev pri poročanju pomeni, da organizacija z oddajo podatkov za statistične namene izpolni obvezo tudi za letno poročanje. Posebnost pa velja za tiste mikro in majhne gospodarske družbe, ki so se odločile, da bodo opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine in/ali finančne instrumente, s katerimi se ne trguje na organiziranih trgih, merile po pošteni ali revalorizirani vrednosti. Te morajo skladno s 57/7 Zakona o gospodarskih družbah1 (ZGD-1) izvesti preiskavo računovodskih izkazov v šestih mesecih po zaključku poslovnega leta. Ajpesu morajo predložiti revizorjevo poročilo o izvedeni preiskavi do 31. avgusta tekočega leta za preteklo leto.

Srednje velike in velike gospodarske družbe in zadruge poenostavitve pri poročanju ne morejo uporabiti. Prav tako izjeme ne morejo uporabiti društva, za katera skladno z zakonom o društvih velja obveznost revidiranja računovodskih izkazov. Izjeme prav tako ne morejo uporabiti družbe, ki računovodske izkaze sestavljajo po MSRP. Dodatni pogoj, da organizacija lahko uporabi poenostavitev, je, da ima poslovno leto enako koledarskemu. Tiste organizacije, ki ne morejo uveljaviti poenostavitve, morajo podatke za predhodno leto na poenotenih obrazcih predložiti do 31. marca tekočega leta za preteklo poslovno leto, letno poročilo za javno objavo pa v obliki datoteke PDF do 31. avgusta tekočega leta za preteklo poslovno leto.

Organizacije, ki lahko uporabijo poenostavitev pri poročanju, to možnost uveljavijo tako, da predložijo izjavo o nezavezanosti k reviziji ali preiskavi računovodskih izkazov. S predložitvijo izjave se šteje, da se podatki, ki so bili predloženi za namen državne statistike, uporabijo tudi za letno poročanje. Zato takim organizacijam ni treba pripravljati in predlagati letnega poročila, saj se s predložitvijo take izjave šteje, da je izpolnjena obveznost predložitve za javno objavo.

Najmanjši obseg za namen letnega poročanja organizacij, katerih računovodski izkazi niso predmet revidiranja, določa Navodilo o predložitvi letnih in zaključnih poročil in drugih podatkov poslovnih subjektov2. Povzema zakonske določbe krovnih predpisov, ki veljajo za poročanje posamezne organizacije glede na njeno pravnoorganizacijsko obliko. Natančneje pa določa roke, sestavine in način statističnega poročanja, poenostavitve, ki jih organizacije pri poročanju lahko uporabijo, ter način predlaganja letnih poročil. Vsaka organizacija pa mora v področnih predpisih preveriti, ali glede na zahteve slednjih veljajo še druge zahteve po poročanju.

Organizacije naj bodo v poslovnem letu 2020 pozorne na dve pomembnejši novosti. Prva se nanaša na razkrivanje prihodkov iz prejetih državnih pomoči za zajezitev ali odpravo posledic epidemije COVID-19, druga pa na izračun zneska v polju AOP 188 – Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju.

Slovenski inštitut za revizijo je v letu 2020 sprejel Pojasnilo 1 k SRS 15 (2019) – Računovodsko izkazovanje državnih pomoči zaradi COVID-19. V skladu z njim se prihodki, ki jih organizacija pripozna v povezavi z državnimi pomočmi za zajezitev ali odpravo posledic epidemije COVID-19, zaradi izrednosti razmer štejejo za prihodke pomembnih vrednosti. SRS 21 – Oblika izkaza poslovnega izida za zunanje poročanje določa, da morajo vse organizacije prihodke in odhodke pomembnih vrednosti, če niso predstavljeni drugod, ločeno razkriti in predstaviti njihovo naravo in znesek.

Če organizacija v preteklih letih ni prejemala državnih pomoči, bo morala dopolniti tudi pojasnila o računovodskih usmeritvah v povezavi z računovodskim pripoznavanjem državnih pomoči. Pri državnih pomočeh za odpravo posledic epidemije COVID-19 gre za državne pomoči, povezane s prihodki.

V povezavi s pripoznavanjem stroškov dela je Slovenski inštitut za revizijo sprejel strokovno razlago, ki je objavljena v reviji SIR*IUS, Iz prakse za prakso (PR-RAČ 5-4/2020), kjer piše, da »nadomestila plač na podlagi bolniških listov oziroma potrdila o darovanju krvi, ki jih izplačujejo delavcem v breme zdravstvenega zavarovanja, delodajalci izkazujejo med stroški dela /…/ Tako izkazovanje velja za vse organizacije, ne glede na pravo obliko /…/ Obračunavanje na način, da se vzpostavi zgolj obveznost do plačila nadomestila plače in obveznih terjatev in terjatev do ZZZS, nista popolna in sta v nasprotju z določbo ZGD-1, ki prepoveduje pobot prihodkov in odhodkov.«

V zvezi z navedeno strokovno razlago je Ajpes izvedel spremembe v obrazcu izkaza poslovnega izida, dopolnil pa je tudi dokument Vsebinska pogosta vprašanja (dostopen na spletni strani https://www.ajpes.si/Letna_porocila/Predlozitev/Druzbe_in_zadruge/Pogosta_vprasanja) z vprašanjem 14: Kako poročati nadomestila plač, ki se refundirajo, in analogno kako poročati povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur?

Organizacija bo podatek v polju AOP 188 izračunala tako, da število delovnih ur v koledarskem (obračunskem) letu, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače, deli s številom možnih delovnih ur za koledarsko (obračunsko) leto. V skladu s sprejeto strokovno razlago med stroški dela pripozna tako nadomestila bolniške odsotnosti, ki se izplačujejo v breme delodajalca, kot tudi nadomestila bolniške odsotnosti, ki se refundirajo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Enako velja tudi za druga nadomestila plač, ki jih izplačujejo različni poslovni subjekti, na primer zaradi vpoklica delavcev v civilno zaščito, na gasilsko intervencijo ali zaradi pričanja na sodišču. Zahtevki za vračilo plačanih nadomestil se ob predpostavki, da delodajalec izpolnjuje vse zakonske pogoje, sočasno obračunavajo med poslovnimi prihodki.

Knjiženje povračila za čakanje na delo in kriznega dodatka po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo3 (ZIUZEOP) pa je pojasnjeno v reviji SIR*IUS 3/20, Iz prakse za prakso. Povračilo izplačanega nadomestila plače pri delodajalcih, ki zaposlenim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, kot delna oprostitev prispevkov pomeni državno pomoč. To je treba pravilno računovodsko evidentirati med drugimi poslovnimi prihodki, da je mogoče zagotavljati ločeno razkrivanje državnih pomoči.

Čeprav organizacije uporabljajo poenostavitev pri poročanju, pa to ne pomeni, da predložijo le podatke, ki so vsebovani v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida. Organizacije morajo namreč poleg temeljnih računovodskih izkazov predložiti tudi druge priloge, ki jih določa Navodilo o predložitvi letnih in zaključnih poročil in drugih podatkov poslovnih subjektov. Prav tako morajo predložiti tudi druga pojasnila, če to od njih zahteva področna zakonodaja. Za gospodarske družbe te določbe denimo vsebuje ZGD-1, za društva Zakon o društvih4 (ZDru-1), za zadruge Zakon o zadrugah5 in tako naprej.

Gospodarske družbe in zadruge, ki uporabijo poenostavitev, poročajo tako, da izpolnijo in oddajo vse priloge, razen prilog 7, 8 in 10, kot to določa navodilo. Z izpolnitvijo izjave v prilogi 9 se šteje, da je družba z oddajo računovodskih izkazov za statistične namene izpolnila tudi obveznost za letno poročanje.

Za gospodarske družbe in zadruge velja, da zgolj oddaja prilog, ki jih določa navodilo, ne zadošča za izpolnitev obveznosti javne objave. Družbe morajo pripraviti tudi prilogo k izkazom, kot to določa 69. člen ZGD-1. V njej pojasnijo dodatne postavke. Običajno jo oddajo v obliki PDF in Ajpes jo javno objavi. Zahteve poročanja vsebuje 69/2 ZGD-1.6

Za poslovno leto 2020 družbe čakata dve novosti pri poročanju, in sicer po 69/2/1 in 69/2/7 ZGD-1.

Družba razkrije sprejete računovodske usmeritve.

Kadar se opredmetena osnovna sredstva merijo po revaloriziranih zneskih, družba razkrije

a) gibanja v revalorizacijski rezervi v poslovnem letu z razlago davčne obravnave tam navedenih postavk in

b) knjigovodsko vrednost v bilanci stanja, ki bi bila pripoznana, če opredmetena osnovna sredstva ne bi bila revalorizirana.

Družba razkrije skupni znesek pogojnih finančnih obveznosti, ki niso vključene v bilanco stanja, če so ti podatki pomembni za oceno njenega finančnega položaja. Pri tem morajo biti ločeno izkazane obveznosti iz izplačila pokojnin in obveznosti do družb v skupini.

Družba razkrije velikost vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom (zastavno pravico in podobnim), s podatki o obliki in načinu zagotovitve stvarnega jamstva, ločeno za vsako postavko obveznosti iz 65/1, 2, 3 in 5 ZGD-1.

Družba razkrije predujme in posojila, ki jih je sama ali njena odvisna družba odobrila članom poslovodstva, članom nadzornega sveta, drugim delavcem družbe in zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z navedbo obrestnih mer, glavnih pogojev in vseh zneskov, ki so bili odplačani, odpisani ali odpuščeni. Razkrije tudi poroštva družbe za obveznosti teh oseb, z navedenimi podatki, ločeno za vsako skupino od teh oseb.

Družba razkrije znesek in naravo posameznih postavk prihodkov ali odhodkov izjemnega obsega ali pomena.

Družba razkrije velikost vseh obveznosti z rokom dospelosti, daljšim od 5 let, ločeno za vsako postavko obveznosti iz 65/1, 2, 3 in 5 ZGD-1.

Družba razkrije povprečno število zaposlenih med poslovnim letom.

Če ima družba lastne deleže ali jih je imela med poslovnim letom, razkrije

• število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je sama ali tretja oseba za njen račun pridobila ali odtujila v poslovnem letu, datum njihove pridobitve, razlog za pridobitev ali odtujitev lastnih deležev in denarno vrednost nasprotne dajatve;
• število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je sama ali tretja oseba za njen račun v poslovnem letu sprejela v zastavo;
• skupno število, skupni znesek in skupni delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, katerih imetnik je sama ali tretja oseba za njen račun in jih ima sama ali tretja oseba za njen račun v zastavi na bilančni presečni dan letne bilance stanja.

Za zadruge veljajo enake obveznosti poročanja kot za gospodarske družbe, saj 41.a člen Zakona o zadrugah določa, da uporabljajo določbe, kot veljajo za gospodarske družbe, če ni določeno drugače.

Ajpesu ne poročajo tisti samostojni podjetniki posamezniki, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ti oddajo samo davčni obračun, pri čemer pa velja, da morajo prihodke ugotoviti tako, kot določajo računovodski standardi.

Za samostojne podjetnike posameznike, ki davčne osnove ne ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, pa velja obveza o predložitvi letnih poročil. Mikro in majhni samostojni podjetniki s predložitvijo izjave o uporabi podatkov iz letnega poročila bilančne podatke oddajo le enkrat, kar pomeni, da podatke, ki jih pripravijo za državno statistiko, istočasno oddajo tudi za javno objavo letnega poročila.

Podjetniki, katerih podjetje ustreza merilom za mikro družbe, lahko računovodske izkaze za zunanje poslovno poročanje sestavljajo tudi v strnjeni obliki, ki je predstavljena v prilogi II k SRS 30. Vendar to ne vpliva na poročanje Ajpesu, če se odločijo, da uporabijo poenostavitev, in podatke iz poenotenih obrazcev Podatki iz bilance stanja in Podatki iz izkaza poslovnega izida za namene državne statistike uporabijo tudi za namene javne objave.

Za podjetnike veljajo glede letnega poročanja enaka pravila kot za gospodarske družbe, saj so ustanovljeni v skladu z določbami ZGD-1. To pomeni, da pripravljajo prilogo k izkazom enako, kot velja za gospodarske družbe.

Za samostojne podjetnike pa ne velja obveznost revidiranja oziroma preiskave računovodskih izkazov po 57/7 ZGD-1. Ta namreč določa, da so računovodski izkazi majhnih kapitalskih družb, ki vrednotijo sredstva po modelu poštene vrednosti, predmet preiskave računovodskih izkazov. Samostojni podjetnik ni organiziran kot kapitalska družba, zato zahteva o preiskavi in reviziji računovodskih izkazov zanj ne velja.

Samostojni podjetnik posameznik med druge poslovne odhodke vključi tudi prispevke za svojo socialno varnost in povračila stroškov v zvezi z delom, ki se nanašajo izključno nanj. Podjetnik (samozaposleni) novo zavarovalno osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost določa vsako leto na podlagi davčnega obračuna za preteklo leto. Popoldanski podjetnik (v delovnem razmerju je v drugem podjetju) plačuje pavšalne prispevke, zato v tej postavki nič ne prikazuje.

Samostojni podjetniki morebitne terjatve do samega sebe izkazujejo kot odbitno postavko kapitala. Taki poslovni dogodki bodo bilančno zmanjševali podjetnikov kapital. Vsebinsko to pomeni, da podjetje samostojnega podjetnika terja nosilca za odlive denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo.

Poenostavitev pri poročanju lahko uporabijo tista društva, ki niso zavezana k reviziji. 27. člen ZDru-1 določa, da so to društva, katerih prihodki ali odhodki ne presegajo 1 milijon EUR.

Zveza RFR opozarja, da morajo društva računovodske izkaze pripraviti v skladu z vsemi splošnimi SRS (torej SRS 1–24), in ne zgolj s SRS 33 – Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah. SRS 2016 so namreč zasnovani tako, da jih uporabljajo vse organizacije enotno. Posledično bi torej morala izjava vsebovati potrditev poslovodstva, da so predloženi računovodski izkazi v celoti skladni s SRS 2016, in ne zgolj s SRS 33.

Poslovodstvo lahko da izjavo, da so računovodski izkazi skladni s SRS le, če so skladni z vsemi zahtevami SRS in z vsemi pojasnili k njim. Organizacija ne more predložiti izjave o skladnosti, če niso upoštevane vse zahteve SRS glede merjenja, vrednotenja in izkazovanja postavk. Prav tako je ne more predložiti, če pojasnila k računovodskim izkazom niso popolna ali če računovodski izkazi vsebujejo napake, storjene nenamerno ali namerno, da bi se dosegla izbrana predstavitev poslovanja.

V 26. členu ZDru-1 je določeno, da mora društvo za poslovno leto sestaviti tudi letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja, izkaz poslovnega izida s pojasnili ter poročilo o delovanju društva, a pojasnil podrobneje ne opredeljuje. Ne opredeljujejo pa jih niti SRS, saj določajo, da pojasnila pripravljajo le tiste organizacije, ki so zavezane k revidiranju.

Zato lahko društva za namene javne objave ravnajo tako, da

• analogno uporabijo zahteve po pojasnilih, kot jih določa 69/2 ZGD-1 za mikro in majhne družbe;
• pojasnijo postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida, kot zahtevajo SRS za tista društva, katerih računovodski izkazi so revidirani; ali
• ravnajo skladno z internimi pravili, v katerih opredelijo obseg poročanja.

Društva, ki so zavezana k revidiranju, pa za statistične namene predložijo enake priloge (razen priloge 9b). V 8 mesecih po zaključku poslovnega leta predložijo še letno poročilo in revizorjevo poročilo.

Zveza RFR opozarja, da morajo biti računovodski izkazi nepridobitnih organizacij v celoti skladni z vsemi SRS, in ne zgolj s SRS 34 – Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava. SRS 2016 so namreč zasnovani tako, da jih uporabljajo vse organizacije enotno. Posledično bi torej morala izjava vsebovati potrditev poslovodstva, da so predloženi računovodski izkazi v celoti skladni s SRS 2016, in ne zgolj s SRS 34.

Poslovodstvo lahko da izjavo, da so računovodski izkazi skladni s SRS le, če so skladni z vsemi zahtevami SRS in z vsemi pojasnili k njim. Organizacija izjave o skladnosti ne more predložiti, če niso upoštevane vse zahteve SRS glede merjenja, vrednotenja in izkazovanja postavk. Prav tako je ne more predložiti, če pojasnila k računovodskim izkazom niso popolna ali če računovodski izkazi vsebujejo napake, storjene nenamerno ali namerno, da bi se dosegla izbrana predstavitev poslovanja.

Nepridobitne organizacije, ki so organizirane kot politične stranke, morajo predložiti tudi poročilo v skladu s 24. členom Zakona o političnih strankah7 in obrazce, ki jih določa Pravilnik o vsebini in načinu predložitve letnega poročila političnih strank8.

Skladno z navodilom organizacije poročajo Ajpesu, poleg potrebnih pojasnil, ki jih določa področna zakonodaja, na standardiziranih obrazcih:

• Podatki iz bilance stanja – priloga 19,
• Podatki iz izkaza poslovnega izida – priloga 2,
• Podatki iz izkaza bilančnega dobička / bilančne izgube – priloga 3,
• Dodatni podatki k podatkom iz bilance stanja – podatki o terjatvah in obveznostih do tujine – priloga 4,
• Dodatni podatki k podatkom iz izkaza poslovnega izida – do tujine – priloga 5,
• Opredelitev družbe, zadruge – priloga 6,
• Dodatni podatki k izkazu poslovnega izida – priloga 7,
• Dodatni podatki k izkazu poslovnega izida – priloga 8,
• Izjava – priloge 9a, 9b, 9c in 9č ter 10a, 10b in 10c.

Zaradi specifičnosti pravnoorganizacijske oblike, v kateri posluje posamezna organizacija, pa poleg posebnosti pri pojasnilih veljajo posebnosti tudi pri izpolnjevanju posameznih polj AOP v Ajpesovih obrazcih, predvsem pri postavkah kapitala.

Vse organizacije, ki računovodske izkaze sestavljajo po SRS, uporabljajo enotno shemo za poročanje o postavkah sredstev in obveznosti Ajpesu. Shema je poenotena s SRS 20 – Oblike bilance stanja za zunanje poročanje, pri čemer se postavke širijo ali ožijo glede na velikost poročajoče organizacije.

Postavkam, pri katerih mora organizacija razdeliti sredstva in obveznosti glede na ročnost, je treba pozornost posvetiti takrat, kadar organizacija v bruto bilanci ne prenese dela, ki bo unovčen v letu dni, v bilanci stanja z dolgega roka na kratek rok. Če tega namreč ne stori v bruto bilanci, mora v ustrezna polja AOP zajeti tudi del kontov, ki se nanašajo na kratkoročni del dolgoročnih sredstev in obveznosti, ki bodo zapadle ali bodo udenarjene prej kot v letu dni.

V določenih primerih enotni kontni načrt, kot ga je predpisal Slovenski inštitut za revizijo, ne predvideva delitve po trimestnih kontih na način, ki bi omogočil delitev na zaporedne oznake za AOP, kot je predvidena s členitvijo bilance stanja za potrebe poročanja Ajpesu. Zaradi tega bo morala organizacija za potrebe poročanja vzpostaviti analitično ali drugo evidenco, ki bo podlaga za poročanje. Tak primer bo denimo pri terjatvah do organizacij v skupini, pridruženih organizacij in skupnih podvigov.

Med neopredmetenimi sredstvi organizacija v polju AOP 004 – Neopredmetena sredstva izkaže seštevek zneskov iz polj

• AOP 005 – Dolgoročne premoženjske pravice (tu prikaže saldo konta 003 – Premoženjske in druge pravice ter sorazmerni del konta 008 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev zaradi amortiziranja in sorazmerni del konta 009 – Oslabitev vrednosti neopredmetenih sredstev),
• AOP 006 – Dobro ime (tu prikaže saldo konta 000 – Dobro ime ter sorazmerni del konta 008 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev zaradi amortiziranja in sorazmerni del konta 009 – Oslabitev vrednosti neopredmetenih sredstev),
• AOP 007 – Dolgoročno odloženi stroški razvijanja (tu prikaže konto 002 – Odloženi stroški razvijanja ter sorazmerni del konta 008 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev zaradi amortiziranja in sorazmerni del konta 009 – Oslabitev vrednosti neopredmetenih sredstev) in
• AOP 008 – Druga neopredmetena sredstva (tu prikaže saldo konta 005 – Druga neopredmetena sredstva (tudi emisijski kuponi) ter sorazmerni del konta 008 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev zaradi amortiziranja in sorazmerni del konta 009 – Oslabitev vrednosti neopredmetenih sredstev; sem vključi tudi konto 131 – Kratkoročni predujmi, dani za neopredmetena sredstva in del konta 083 – Dani dolgoročni predujmi, ki se nanaša na neopredmetena sredstva; običajno ti konti danih predujmov niso povezani s konti popravka vrednosti, če pa so, organizacija vključi tudi njihove dele).

V polje AOP 009 – Dolgoročne časovne razmejitve organizacija uvrsti konto 007 – Dolgoročne aktivne časovne razmejitve.

V polje AOP 010 – Opredmetena osnovna sredstva organizacija vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 011 – Zemljišča (sem uvrsti konto 020 – Zemljišča, vrednotena po modelu nabavne vrednosti, konto 022 – Zemljišča, vrednotena po modelu revaloriziranja, del konta 026 – Vlaganja v nepremičnine v tuji lasti, ki se nanaša na zemljišča, in ustrezni del popravkov vrednosti na kontih skupine 03 – Popravek in oslabitev vrednosti nepremičnin, ki se nanašajo na zemljišča; vključi tudi tisti del pravic, ki se nanaša na zemljišča (na primer služnostna pravica), ki ga sicer izkazuje in meri kot neopredmeteno sredstvo na kontu 003 – Premoženjske in druge pravice, ter nanj nanašajoč se popravek vrednosti na kontu 008 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev zaradi amortiziranja in slabitev na kontu 009 – Oslabitev vrednosti neopredmetenih sredstev v delu, ki se nanaša na pravice, ki se vežejo na zemljišča),
• AOP 012 – Zgradbe (sem uvrsti konto 021 – Zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti, konto 023 – Zgradbe, vrednotene po modelu revaloriziranja, del konta 026 – Vlaganja v nepremičnine v tuji lasti, ki se nanaša na zgradbe, in ustrezni del popravkov vrednosti na kontih skupine 03 – Popravek in oslabitev vrednosti nepremičnin, ki se nanašajo na zgradbe; vključi tudi tisti del pravic, ki se nanaša na zgradbe (na primer služnostna pravica), ki ga sicer izkazuje in meri kot neopredmeteno sredstvo na kontu 003 – Premoženjske in druge pravice, ter nanj nanašajoč se popravek vrednosti na kontu 008 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev zaradi amortiziranja in slabitev na kontu 009 – Oslabitev vrednosti neopredmetenih sredstev v delu, ki se nanaša na pravice, ki se vežejo na zgradbe),
• AOP 013 – Proizvajalne naprave in stroji (sem uvrsti del konta 040 – Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu nabavne vrednosti in del konta 046 – Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti; upošteva tudi konte skupine 05 – Popravek vrednosti in oslabitev vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev, ki se nanašajo na proizvajalne naprave in stroje),
• AOP 014 – Druge naprave in oprema, drobni inventar in druga opredmetena osnovna sredstva (sem uvrsti del konta 040 – Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu nabavne vrednosti, del konta 046 – Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti in konto 041 – Drobni inventar; upošteva tudi konte skupine 05 – Popravek vrednosti in oslabitev vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev, ki se ne nanašajo na proizvajalne naprave in stroje; sem uvrsti tudi konto 048 – Umetniška dela in drugi predmeti kulturne in/ali zgodovinske vrednosti, ki se ne amortizirajo),
• AOP 015 – Biološka sredstva (sem uvrsti konto 043 – Biološka sredstva – večletni nasadi in konto 044 – Biološka sredstva – osnovna čreda ter pripadajoči del kontov skupine 05 – Popravki in oslabitev vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev, ki se nanaša na biološka sredstva, in sicer so to konti 053 – Popravek vrednosti bioloških sredstev – večletnih nasadov zaradi amortiziranja, 054 – Popravek vrednosti bioloških sredstev – osnovne črede zaradi amortiziranja in 058 – Oslabitev vrednosti bioloških sredstev),
• AOP 016 – Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi (sem uvrsti vsa tista opredmetena osnovna sredstva, ki še niso usposobljena za uporabo, in sicer ne glede na vrsto (konto 027 – Nepremičnine v gradnji in izdelavi in konto 047 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi); sem ne uvršča več naložbenih nepremičnin, ki jih gradi in razvija kot naložbene nepremičnine; te knjiži na konto 017 – Naložbene nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi, a ga uvrsti v polje AOP 018 – Naložbene nepremičnine) in
• AOP 017 – Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev (po vsebini ne gre za opredmetena osnovna sredstva, temveč za terjatve; tiste, ki so povezane z danimi predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev in jih organizacija razvrsti med opredmetena sredstva; sem torej uvrsti del konta 083 – Dani dolgoročni predujmi, ki se nanaša na opredmetena osnovna sredstva, in konto 130 – Kratkoročni predujmi, dani za opredmetena osnovna sredstva; običajno ta konta nista povezana s konti popravka vrednosti, če pa sta, vključi tudi njihove dele).

V polje AOP 018 – Naložbene nepremičnine organizacija uvrsti konte skupine 01 – Naložbene nepremičnine.

V polje AOP 019 – Dolgoročne finančne naložbe vpiše seštevek zneskov iz polj AOP 020 – Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil in AOP 024 – Dolgoročna posojila.

V polje AOP 020 – Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 021 – Delnice in deleži v družbah v skupini (sem uvrsti konto 060 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže organizacij v skupini, razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti in konto 063 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže pridruženih organizacij in skupaj obvladovanih organizacij, razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti ter del konta 069 – Oslabitev vrednosti dolgoročnih finančnih naložb, ki se nanaša na naložbe v družbe v skupini),
• AOP 022 – Druge delnice in deleži (sem uvrsti konto 066 – Druge dolgoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti, konto 067 – Druge dolgoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, konto 068 – Druge dolgoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala in del konta 069 – Oslabitev vrednosti dolgoročnih finančnih naložb, ki se nanaša na druge delnice in deleže) in
• AOP 023 – Druge dolgoročne finančne naložbe (Zveza RFR predlaga, da to skupino uporabljajo tiste organizacije, ki finančne naložbe razporejajo in merijo po pošteni vrednosti prek lastnega vira sredstev (konto 068); sem naj uvrstijo tudi del konta 069 – Oslabitev vrednosti dolgoročnih finančnih naložb, ki se nanaša na te druge dolgoročne finančne naložbe).

V polje AOP 024 – Druga dolgoročna posojila organizacija vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 025 – Dolgoročna posojila družbam v skupini (sem uvrsti konto 070 – Dolgoročna posojila, dana na podlagi posojilnih pogodb organizacijam v skupini, vključno z dolgoročnimi terjatvami iz finančnega najema, konto 071 – Dolgoročna posojila, dana na podlagi posojilnih pogodb pridruženim organizacijam in skupaj obvladovanim organizacijam, vključno z dolgoročnimi terjatvami iz finančnega najema, konto 073 – Dolgoročna posojila, dana z odkupom obveznic od organizacij v skupini, konto 074 – Dolgoročna posojila, dana z odkupom obveznic od pridruženih organizacij in skupaj obvladovanih organizacij in del konta 079 – Oslabitev vrednosti danih dolgoročnih posojil, ki se nanaša na posojila do družb v skupini) in
• AOP 026 – Druga dolgoročna posojila (sem uvrsti konto 072 – Dolgoročna posojila, dana drugim, vključno z dolgoročnimi terjatvami iz finančnega najema, konto 075 – Dolgoročna posojila, dana z odkupom obveznic od drugih, konto 076 – Dolgoročne terjatve za nevplačani vpoklicani kapital, konto 077 – Druga dolgoročno vložena sredstva, konto 078 – Drugi dolgoročni depoziti in del konta 079 – Oslabitev vrednosti danih dolgoročnih posojil, ki se nanaša na druga dolgoročna posojila).

Dolgoročne poslovne terjatve organizacija prikaže v polju AOP 027 – Dolgoročne poslovne terjatve. Sem vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 028 – Dolgoročne poslovne terjatve do družb v skupini,
• AOP 029 – Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev in
• AOP 030 – Dolgoročne poslovne terjatve do drugih.

V ta zaporedna polja uvrsti konte skupine 08 – Dolgoročne poslovne terjatve.

V polje AOP 031 – Odložene terjatve za davek uvrsti konte skupine 09 – Odložene terjatve za davek.

V polje AOP 033 – Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo uvrsti konte skupine 67 – Nekratkoročna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo.

V polje AOP 034 – Zaloge vpiše stanje zalog kot seštevek zneskov iz polj

• AOP 035 – Material (sem uvrsti konte skupine 31 – Zaloge surovin in materiala in konte skupine 32 – Zaloge drobnega inventarja in embalaže),
• AOP 036 – Nedokončana proizvodnja (sem uvrsti konte skupine 60 – Nedokončane proizvodnja in storitve),
• AOP 037 – Proizvodi (sem uvrsti konte skupine 61 – Zaloge pridelkov (pospravljenih) iz bioloških sredstev in 63 – Proizvodi),
• AOP 038 – Trgovsko blago (sem uvrsti konte skupine 66 – Zaloge blaga) in
• AOP 039 – Predujmi za zaloge (sem uvrsti konto 132 – Kratkoročni predujmi, dani za zaloge materiala in blaga ter še ne opravljene storitve).

V polje AOP 040 – Kratkoročne finančne naložbe organizacija vpiše seštevek zneskov iz polj AOP 041 – Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil in AOP 045 – Kratkoročna posojila.

V polje AOP 041 – Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil uvrsti seštevek zneskov iz polj

• AOP 042 – Delnice in deleži v družbah v skupini (sem uvrsti konto 170 – Kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže organizacij v skupini, razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti in konto 173 – Kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže pridruženih organizacij in skupaj obvladovanih organizacij, razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti ter del konta 179 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih finančnih naložb, ki se nanaša na naložbe v družbe v skupini),
• AOP 043 – Druge delnice in deleži (sem uvrsti konto 176 – Druge kratkoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti, konto 067 – Druge dolgoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, konto 177 – Druge kratkoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, konto 178 – Druge kratkoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene prek kapitala in del konta 179 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih finančnih naložb, ki se nanaša na druge delnice in deleže), in
• AOP 044 – Druge kratkoročne finančne naložbe (Zveza RFR predlaga, da to skupino uporabljajo tiste organizacije, ki finančne naložbe razporejajo in merijo po pošteni vrednosti prek lastnega vira sredstev (konto 178); sem naj uvrstijo tudi del konta 179 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih finančnih naložb, ki se nanaša na te druge dolgoročne finančne naložbe).

V AOP 045 – Druga kratkoročna posojila organizacija uvrsti seštevek zneskov iz polj

• AOP 046 – Kratkoročna posojila družbam v skupini (sem uvrsti konto 180 – Kratkoročna posojila, dana na podlagi posojilnih pogodb organizacijam v skupini, konto 181 – Kratkoročna posojila, dana na podlagi posojilnih pogodb pridruženim organizacijam in skupaj obvladovanim organizacijam in del konta 179 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih finančnih naložb, ki se nanaša na posojila do družb v skupini) in
• AOP 047 – Druga kratkoročna posojila (sem uvrsti konto 182 – Kratkoročna posojila, dana drugim, vključno s terjatvami iz finančnega najema, konto 183 – Kratkoročni depoziti v bankah in drugih finančnih organizacijah, konto 184 – Dana kratkoročna posojila z odkupom obveznic, konto 185 – Prejete menice, konto 186 – Dana kratkoročna posojila z odkupom drugih dolžniških vrednostnih papirjev, konto 187 – Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital in del konta 179 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih finančnih naložb, ki se nanaša na druga kratkoročna posojila).

V polje AOP 048 – Kratkoročne poslovne terjatve vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 049 – Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini,
• AOP 050 – Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev in
• AOP 051 – Kratkoročne poslovne terjatve do drugih.

V ta zaporedna polja uvrsti konte skupine 12 – Kratkoročne terjatve do kupcev, konte skupine 13 – Dani kratkoročni predujmi in varščine (a brez kontov 130, 131 in 132), konte skupine 14 – Kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun, konte skupine 15 – Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki in konte skupine 16 – Druge kratkoročne terjatve. Konte skupin 14 in 16 vedno uvrsti v polje AOP 051, druge pa razvrsti glede na povezavo.

V polje AOP 052 – Denarna sredstva organizacija uvrsti konte skupine 10 – Denarna sredstva v blagajni in takoj udenarljivi vrednostni papirji in konte skupine 11 – Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih institucijah.

V polje AOP 053 – Kratkoročne časovne razmejitve uvrsti konte skupine 19 – Kratkoročne aktivne časovne razmejitve.

Organizacija v polje AOP 056 vključi seštevek zneskov iz polj:

• AOP 057 – Vpoklicani kapital (vključuje polji AOP 058 – Osnovni kapital, ki ga predstavlja seštevek kontov 900 – Osnovni delniški kapital in 901 – Osnovni kapital – kapitalski deleži ali kapitalska vloga, in AOP 059 – Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka), kamor gospodarska družba uvrsti konto 909 – Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)).

Zadruge poročajo v polje AOP 057 – Zadružni kapital (ta vključuje polji AOP 058 – Nerazdeljivi kapital (konto 905 – Nerazdružljivi zadružni kapital) in AOP 059 – Deleži članov zadruge (istoimenski konto 906)). Ajpes predvideva ločitev deležev članov zadruge v dve podpostavki, in sicer na obvezne in prostovoljne. Zadruga bo morala te podatke zagotoviti iz drugih evidenc, če teh podatkov ne bo imela ločenih že v glavni knjigi.

• AOP 058 – Začetni podjetnikov kapital (sem uvrsti konto 902 – Začetni kapital samostojnih podjetnikov posameznikov). Postavko izpolnjujejo samo samostojni podjetniki.
• AOP 060 – Kapitalske rezerve (sem uvrsti konte skupine 91 – Kapitalske rezerve).
• AOP 060a – Prenosi stvarnega premoženja med opravljanjem dejavnosti (sem uvrsti istoimenski konto 918). Postavko izpolnjujejo samo samostojni podjetniki.
• AOP 060b – Pritoki in odtoki denarnih sredstev (sem uvrsti konto 919 – Pritoki in odtoki med podjetjem in gospodinjstvom). Postavko izpolnjujejo samo samostojni podjetniki.
• AOP 061 – Rezerve iz dobička (sem uvrsti seštevek zneskov iz polj AOP 062 – Zakonske rezerve (istoimenski konto 920), AOP 063 – Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže (istoimenski konto 921), AOP 064 – Lastne delnice in lastni poslovni deleži – kot odbitna postavka (konto 929 – Pridobljene lastne delnice oziroma lastni poslovni deleži kot odbitna postavka), AOP 065 – Statutarne rezerve (istoimenski konto 922) in AOP 066 – Druge rezerve iz dobička (istoimenski konto 923)).

Zadruge izpolnjujejo samo polji AOP 062 in AOP 066.

Samostojni podjetniki izpolnjujejo te postavke:

• AOP 067 – Revalorizacijske rezerve (sem uvrstijo konte skupine 94 – Revalorizacijske rezerve),
• AOP 301 – Rezerve, nastale zaradi merjenja po pošteni vrednosti (sem uvrstijo konte istoimenske skupine 95),
• AOP 068 – Preneseni čisti dobiček (sem uvrstijo istoimenski konto 930),
• AOP 069 – Prenesena čista izguba (sem uvrstijo istoimenski konto 931),
• AOP 070 – Čisti dobiček poslovnega leta (sem uvrstijo istoimenski konto 932); pri podjetnikih posameznikih se ta AOP imenuje Podjetnikov dohodek (sem uvrstijo konto 935 – Dohodek samostojnih podjetnikov posameznikov), in
• AOP 071 – Čista izguba poslovnega leta (sem uvrstijo istoimenski konto 933); pri samostojnih podjetnikih se ta AOP imenuje Negativni poslovni izid (sem uvrstijo konto 937 – Negativni poslovni izid samostojnih podjetnikov posameznikov).

Posebnost velja pri poročanju društev, saj v polje AOP 056 – Sklad vpišejo le seštevke naslednjih polj:

• AOP 056a – Društveni sklad (sem vključijo konte skupine 90 – Vpoklicani in začetni kapital ter ustanovitvene vloge, konte skupine 92 – Rezerve iz dobička oziroma razporejeni čisti presežek prihodkov in konte skupine 93 – Čisti dobiček ali čista izguba oziroma nerazporejeni čisti presežek prihodkov ali čisti presežek odhodkov);
• AOP 067 – Revalorizacijske rezerve (sem uvrstijo konte skupine 94 – Revalorizacijske rezerve) in
• AOP 301 – Rezerve, nastale zaradi merjenja po pošteni vrednosti (sem uvrstijo konte istoimenske skupine 95).

Posebnost pri poročanju v polje AOP 056 – Lastni viri pa velja tudi za nepridobitne organizacije. Sem vpišejo seštevek zneskov iz polj

• AOP 056a – Ustanovitveni vložek (sem uvrstijo konto 905 – Nerazdružljivi zadružni kapital in konto 906 – Deleži članov zadruge);
• AOP 301 – Rezerve, nastale zaradi merjenja po pošteni vrednosti (sem uvrstijo konte istoimenske skupine 95);
• AOP 068 – Preneseni čisti dobiček (sem uvrstijo istoimenski konto 930);
• AOP 069 – Prenesena čista izguba (sem uvrstijo istoimenski konto 931);
• AOP 070 – Čisti dobiček poslovnega leta (sem uvrstijo istoimenski konto 932) in
• AOP 071 – Čista izguba poslovnega leta (sem uvrstijo istoimenski konto 933).

V polje AOP 073 – Rezervacije organizacija uvrsti konto 960 – Rezervacije za stroške reorganizacije, konto 961 – Rezervacije za pokrivanje prihodnjih stroškov oziroma odhodkov zaradi razgradnje in ponovne vzpostavitve prvotnega stanja ter druge podobne rezervacije, konto 962 – Rezervacije za kočljive pogodbe, konto 963 – Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, konto 964 – Rezervacije za dana jamstva in konto 965 – Druge rezervacije iz naslova dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov.

V polje AOP 074 – Dolgoročne pasivne časovne razmejitve uvrsti konto 966 – Prejete državne podpore, konto 967 – Prejete donacije in konto 968 – Druge dolgoročne pasivne časovne razmejitve.

V polje AOP 075 – Dolgoročne obveznosti organizacija vpiše seštevek zneskov iz polj AOP 076 – Dolgoročne finančne obveznosti in AOP 080 – Dolgoročne poslovne obveznosti.

V polje AOP 076 – Dolgoročne finančne obveznosti vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 077 – Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini,
• AOP 078 – Dolgoročne finančne obveznosti do bank in
• AOP 079 – Druge dolgoročne finančne obveznosti.

V ta zaporedna polja uvrsti konte skupine 97 – Dolgoročne finančne obveznosti.

V polje AOP 080 – Dolgoročne poslovne obveznosti vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 081 – Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v skupini,
• AOP 082 – Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev in
• AOP 083 – Druge dolgoročne poslovne obveznosti.

V polje AOP 084 – Odložene obveznosti za davek uvrsti konto 988 – Odložene obveznosti za davek.

V polje AOP 085 – Kratkoročne obveznosti vpiše seštevek zneskov iz polj AOP 086 – Obveznosti, vključene v skupino za odtujitev, AOP 087 – Kratkoročne finančne obveznosti in AOP 091 – Dolgoročne finančne obveznosti.

V polje AOP 086 – Obveznosti, vključene v skupino za odtujitev uvrsti konte skupine 21 – Obveznosti, vključene v skupino za odtujitev.

V polje AOP 087 – Kratkoročne finančne obveznosti vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 088 – Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini,
• AOP 089 – Kratkoročne finančne obveznosti do bank in
• AOP 090 – Druge kratkoročne finančne obveznosti.

V ta zaporedna polja uvrsti konte skupine 27 – Kratkoročne finančne obveznosti.

V polje AOP 091 – Kratkoročne poslovne obveznosti vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 092 – Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini,
• AOP 093 – Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev in
• AOP 094 – Druge kratkoročne poslovne obveznosti.

V ta zaporedna polja uvrsti konte skupine 22 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev, konte skupine 23 – Prejeti kratkoročni predujmi in varščine, konte skupine 24 – Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun, konte skupine 25 – Kratkoročne obveznosti za plače in konte skupine 28 – Druge kratkoročne obveznosti. Konte skupin 24, 25 in 26 vedno uvrsti v polje AOP 094, druge pa razvrsti glede na povezavo.

V polje AOP 095 – Kratkoročne pasivne časovne razmejitve uvrsti konte skupine 29 – Kratkoročne pasivne časovne razmejitve.

Vse organizacije, ki računovodske izkaze sestavljajo po SRS, uporabljajo enotno shemo za poročanje o postavkah prihodkov in odhodkov Ajpesu. Shema je poenotena s SRS 21 – Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poročanje, pri čemer se postavke širijo ali ožijo glede na velikost poročajoče organizacije.

V polje AOP 110 – Čisti prihodki od prodaje organizacija vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 111 – Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu (sem vpiše seštevek zneskov iz polj AOP 112 – Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razen najemnin, AOP 113 – Čisti prihodki od najemnin in AOP 114 – Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala),
• AOP 115 – Čisti prihodki od prodaje na trgu EU (sem vpiše seštevek zneskov iz polj AOP 116 – Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev ter AOP 117 – Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala) in
• AOP 118 – Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU (sem vpiše seštevek zneskov iz polj AOP 119 – Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev in AOP 120 – Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala).

V polje AOP 112 – Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razen najemnin uvrsti konto 760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu in konto 764 – Prihodki iz vrednotenja bioloških sredstev in pospravitve kmetijskih pridelkov.

V polje AOP 113 – Čisti prihodki od najemnin uvrsti konto 765 – Prihodki od najemnin. Zveza RFR meni, da organizacija v to postavko vključi le prihodke od najemnin, ki jih dosega v Sloveniji. Če dosega najemnine na trgih EU ali zunaj njih, mora prihodke od teh najemnin vključiti v polje AOP 116 ali v polje AOP 119.

V polje AOP 114 – Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala organizacija vpiše del konta 762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu.

V polje AOP 116 – Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev uvrsti del konta 761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu, ki je povezan z doseganjem prihodkov od prodaje na trgih EU.

V polje AOP 117 – Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala uvrsti del konta 763 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu, ki je povezan z doseganjem prihodkov od prodaje na trgih EU.

V polje AOP 119 – Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev uvrsti del konta 761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu, ki je povezan z doseganjem prihodkov od prodaje na trgu, ki ni trg Republike Slovenije ali EU.

V polje AOP 120 – Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala uvrsti del konta 763 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu, ki je povezan z doseganjem prihodkov od prodaje na trgu, ki ni trg Republike Slovenije ali EU.

Zahtevana členitev prihodkov ni preprosta, saj brez podrobnejše členitve konta 761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu, konta 763 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu in konta 765 – Prihodki od najemnin ni mogoče pripraviti ustrezne členitve prihodkov. Dodatno se zaplete še pri kontu 769 – Prevrednotovalni poslovni prihodki. Njegovo vsebino bi morala organizacija analitično ločiti glede na nastanek, in sicer ali gre za prihodke od prodaje na domačem trgu, na trgu EU ali na trgu zunaj EU. Zato bi morala ta konto ustrezno prerazporediti v posamezna polja AOP, na katera se nanašajo.

Organizacija v polji AOP 121 – Povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje ter AOP 122 – Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje vpiše razliko med končnim in začetnim stanjem zalog na kontih skupine 60 – Nedokončana proizvodnja in storitve in skupine 61 – Proizvodi.

Prihodke iz naslova vrednosti proizvodov in storitev, ki jih je organizacija proizvedla za svoje potrebe in usredstvila, knjiži na konto skupine 79 – Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve. Vpiše jih v polje AOP 123 – Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve. Take prihodke izkazujejo le organizacije, ki izkaz poslovnega izida sestavljajo po različici I. Tiste, ki ga sestavljajo po različici II, v tem polju nimajo podatka.

V polje AOP 124 – Subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi učinki organizacija uvrsti konto 768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki.

V polje AOP 125 – Drugi poslovni prihodki pa vpiše vse druge prihodke skupine 76 – Poslovni prihodki, ki niso zajeti v prej omenjenih poljih. Gre za konto 766 – Prihodki od odprave rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev na račun vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov, konto 767 – Prihodki od poslovnih združitev (presežek iz prevrednotenja – slabo ime) in konto 769 – Prevrednotovalni poslovni prihodki.

V polje AOP 128 – Stroški blaga, materiala in storitev organizacija vpiše seštevek zneskov iz polj AOP 129 – Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala, AOP 130 – Stroški porabljenega materiala in AOP 134 – Stroški storitev.

Organizacije, ki izkaz poslovnega izida sestavljajo po različici I, v polje AOP 129 – Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala uvrstijo konto 702 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga, tiste, ki ga sestavljajo po različici II, pa konto 711 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga.

• V polje AOP 130 – Stroški porabljenega materiala organizacija vpiše seštevek zneskov iz polj
• AOP 131 – Stroški materiala (sem uvrsti konto 400 – Stroški materiala in konto 401 – Stroški pomožnega materiala),
• AOP 132 – Stroški energije (sem uvrsti konto 402 – Stroški energije) in
• AOP 133 – Drugi stroški materiala (sem uvrsti konto 403 – Stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in materiala za vzdrževanje osnovnih sredstev, konto 404 – Odpis drobnega inventarja in embalaže, konto 405 – Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja zaradi ugotavljanja popisnih razlik, konto 406 – Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature in konto 407 – Drugi stroški materiala).

V polje AOP 134 – Stroški storitev vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 135 – Transportne storitve (sem uvrsti istoimenski konto 411),
• AOP 136 – Najemnine (sem uvrsti istoimenski konto 413),
• AOP 137 – Povračila stroškov zaposlenih v zvezi z delom (sem uvrsti istoimenski konto 414) in
• AOP 138 – Drugi stroški storitev (sem uvrsti vse preostale konte skupine 41 – Stroški storitev, ki niso navedeni zgoraj).

V polje AOP 139 – Stroški dela vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 140 – Stroški plač (sem uvrsti konto 470 – Plače zaposlenih in konto 471 – Nadomestilo plač zaposlenih),
• AOP 141 – Stroški pokojninskih zavarovanj (sem uvrsti konto 472 – Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in del konta 474 – Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlenih, ki se nanaša na pokojninsko zavarovanje),
• AOP 142 – Stroški drugih socialnih zavarovanj (sem uvrsti del konta 474 – Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlenih, ki se nanaša na drugo socialno zavarovanje, ne upošteva pa stroškov, ki jih je plačal delodajalec) in
• AOP 143 – Drugi stroški dela (sem uvrsti vse konte skupine 47 – Stroški dela, ki jih ni razvrstila v polja AOP 140, 141 in 142).

V polje AOP 144 – Odpisi vrednosti vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 145 – Amortizacija (sem uvrsti konte skupine 43 – Amortizacija),
• AOP 146 – Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih (sem uvrsti istoimenski konto 720) in
• AOP 147 – Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih (sem uvrsti konte skupine 72 – Prevrednotovalni poslovni odhodki, razen konta 720, ki ga je uvrstila že v polje AOP 146).

V polje AOP 148 – Drugi poslovni odhodki vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 149 – Rezervacije (sem uvrsti konte istoimenske skupine 44) in
• AOP 150 – Drugi stroški (sem uvrsti konte skupine 48 – Drugi stroški).

Posebnosti pri izpolnjevanju polja AOP 148 – Drugi poslovni odhodki veljajo za samostojnega podjetnika. Ta ga deli na polji

• AOP 148a – Prispevki za socialno varnost samostojnega podjetnika posameznika (sem vključi istoimenski konto 484) in
• AOP 148b – Ostali stroški (sem vključi konte skupine 48 – Drugi stroški, razen konta 484, ki ga vključi v polje AOP 148a).

Samostojni podjetnik posameznik med druge poslovne odhodke vključi tudi prispevke za svojo socialno varnost in povračila stroškov v zvezi z delom, ki se nanašajo izključno nanj. Podjetnik (samozaposleni) novo zavarovalno osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost določa vsako leto na podlagi davčnega obračuna za preteklo leto. Popoldanski podjetnik (v delovnem razmerju je v drugem podjetju) plačuje pavšalne prispevke, zato v tej postavki nič ne prikazuje.

V polje AOP 153 – Finančni prihodki organizacija vpiše seštevek zneskov iz polj AOP 155 – Finančni prihodki iz deležev, AOP 160 – Finančni prihodki iz posojil in AOP 163 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev.

V polje AOP 155 – Finančni prihodki iz deležev vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 156 – Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini (sem uvrsti konto 770 – Finančni prihodki iz deležev v organizacijah v skupini),
• AOP 157 – Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah (sem uvrsti konto 771 – Finančni prihodki iz deležev v pridruženih organizacijah in skupaj obvladovanih organizacijah),
• AOP 158 – Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah (sem uvrsti konto 772 – Finančni prihodki iz deležev v drugih organizacijah in konto 778 – Finančni prihodki iz finančnih sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida) in
• AOP 159 – Finančni prihodki iz drugih naložb (sem uvrsti preostale konte skupine 77 – Finančni prihodki, razen kontov 770, 771, 772 in 778; sem uvrsti tudi konto 779 – Finančni prihodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti in prihodki od odtujitve naložbenih nepremičnin, merjenih po pošteni vrednosti; SRS 2016 na novo določajo, da organizacija pri vsaki naložbeni nepremičnini opredeli namen njene uporabe – če jo ima zato, da bo z njenim oddajanjem dosegala prihodke, bo spremembe poštene vrednosti razvrstila med prevrednotovalne poslovne odhodke ali prihodke iz poslovanja, če pa jo namerava prodati in tako doseči razliko med ceno, ki jo je zanjo plačala, in doseženo prodajno ceno, je taka nepremičnina neke vrste alternativa finančni naložbi in organizacija bo učinke spremembe poštene vrednosti pripoznala med prevrednotovalnimi finančnimi prihodki in odhodki).

Dodatno mora izpolniti še polje AOP 154 – Finančni prihodki iz obresti. Sem uvrsti obresti, ki jih je sicer uvrstila v polji AOP 160 in AOP 163, a jih ločeno navede po vsebini.

• V polje AOP 160 – Finančni prihodki iz posojil organizacija vpiše seštevek zneskov iz polj
• AOP 161 – Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini (sem uvrsti konto 774 – Finančni prihodki iz posojil, danih organizacijam v skupini) in
• AOP 162 – Finančni prihodki iz posojil, danih drugim (sem uvrsti konto 775 – Finančni prihodki iz posojil, danih drugim).

V polje AOP 163 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 164 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini (sem uvrsti istoimenski konto 776) in
• AOP 165 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih (sem uvrsti istoimenski konto 777).

V polje AOP 166 – Finančni odhodki vpiše seštevek zneskov iz polj AOP 168 – Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb, AOP 169 – Finančni odhodki iz finančnih obveznosti in AOP 174 – Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti.

V polje AOP 168 – Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb uvrsti konto 747 – Odhodki iz sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in odhodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti, konto 748 – Odhodki iz oslabitve finančnih naložb in konto 749 – Odhodki iz odprave pripoznanja finančnih naložb in naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti.

V polje AOP 169 – Finančni odhodki iz finančnih obveznosti vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 170 – Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini (sem uvrsti konto 740 – Odhodki iz posojil, prejetih od organizacij v skupini),
• AOP 171 – Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank (sem uvrsti konto 741 – Odhodki od posojil, prejetih od bank),
• AOP 172 – Finančni odhodki iz izdanih obveznic (sem uvrsti istoimenski konto 742) in
• AOP 173 – Finančni odhodki iz drugih obveznosti (sem uvrsti istoimenski konto 743).

Dodatno mora izpolniti še polje AOP 167 – Finančni odhodki iz obresti. Sem vključi obresti, ki jih je sicer vključila v polji AOP 169 in AOP 174, a jih ločeno navede po vsebini.

V polje AOP 174 – Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 175 – Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini (sem uvrsti istoimenski konto 774),
• AOP 176 – Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti (sem uvrsti istoimenski konto 745) in
• AOP 177 – Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti (sem uvrsti konto 746 – Odhodki iz drugih poslovnih obveznosti, vključno s stroški obresti iz naslova preračuna odpravnin ob upokojitvi).

V polje AOP 178 – Drugi prihodki vpiše seštevek zneskov iz polj

• AOP 179 – Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki (sem uvrsti istoimenski konto 786) in
• AOP 180 – Ostali prihodki (sem vpiše vse konte skupine 78 – Drugi prihodki, razen konta 786).

V polje AOP 181 – Drugi odhodki uvrsti konte istoimenske skupine 75.

V poljih AOP 182 in 183 organizacija ugotovi dobiček ali izgubo pred davki. Ta se pri gospodarskih družbah in zadrugah imenuje celotni dobiček/celotna izguba, pri samostojnem podjetniku posamezniku podjetnikov dohodek/negativni poslovni izid, pri društvih in nepridobitnih organizacijah pa presežek prihodkov/presežek odhodkov.

V polje AOP 184 organizacija vnese davek, ki ga mora plačati. Ta se pri gospodarskih družbah in zadrugah imenuje davek od dobička, pri društvih in nepridobitnih organizacijah pa davek od dohodkov. Vsebinsko gre za enak davek, in sicer davek od dohodkov pravnih oseb. Organizacije v polje AOP 185 vpišejo še znesek odloženih davkov. Društvom, ki niso zavezana k reviziji računovodskih izkazov, odloženih davkov ni treba knjižiti. Podjetnik v izkazu poslovnega izida ne izpolnjuje polja AOP 185, to je postavke davka iz dobička. Polji AOP 186 in 187 se pri podjetniku imenujeta Podjetnikov dohodek oziroma Negativni poslovni izid. Ker je poslovni izid razlika med prihodki in odhodki, davek od dohodka iz dejavnosti, ki ga plača, pa se ne vpisuje, je podjetnikov dohodek v izkazu poslovnega izida bruto podjetnikov dohodek, torej pred odštetjem zneska za davek od dohodka iz dejavnosti. Davka od dohodka iz dejavnosti oziroma doplačila davka od dohodka iz dejavnosti podjetnik ne knjiži kot terjatev ali obveznost, ampak med odtoki denarnih sredstev.

V poljih AOP 186 in 187 organizacija ugotovi poslovni izid po davkih. Društvo v AOP 187 vpiše znesek za kritje odhodkov obračunskega obdobja iz presežka prihodkov prejšnjega obdobja.

Gre za izkaz, ki ga revidirane gospodarske družbe in zadruge predložijo kot poseben dodatek k izkazu gibanja kapitala. Kategorijo določa ZGD-1. Kot obvezno prilogo ga predložijo tudi organizacije, ki niso revidirane. Bilančni dobiček oziroma izgubo organizacije izračunajo kot

a)čisti poslovni izid poslovnega leta,

b)preneseni čisti dobiček/preneseno čisto izgubo (odbitna postavka),

c)zmanjšanje kapitalskih rezerv,

č)zmanjšanje rezerv iz dobička,

d)povečanje rezerv iz dobička po sklepu organov vodenja in nadzora (zakonskih rezerv, rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže ter statutarnih rezerv),

e)povečanje rezerv iz dobička po sklepu organov vodenja in nadzora (drugih rezerv iz dobička),

f)znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan

g)= bilančni dobiček (a + b + č – d – e – f), ki ga skupščina razporedi za dividende delničarjem, druge rezerve, prenos v naslednje leto in druge namene,

ali

= bilančno izgubo (a + b + c + č – d – e – f).

Gospodarske družbe in zadruge, ki poslujejo s tujino, poročajo še o dodatnih podatkih k podatkom iz bilance stanja v prilogi 4 in o dodatnih podatkih k podatkom iz izkaza poslovnega izida v prilogi 5. Gre za podroben prikaz terjatev in obveznosti ter ustvarjenih prihodkov in odhodkov s tujino.

V prilogi 6 se navedejo osnovni podatki o poročajoči organizaciji. Prilogo izpolnjujejo le organizacije, ki so ustanovljene po ZGD-1, in zadruge.

Vrsta organizacijske oblike: Organizacija izbere obliko, v kateri posluje (kapitalsko družbo, osebno družbo, zadrugo, gospodarsko interesno združenje, podružnico tujega podjetja ali drugo organizacijsko obliko). Gre za eno od organizacijskih oblik po ZGD-1.

Subjekt javnega interesa: To izberejo le gospodarske družbe, navadno tiste, ki so kot vrsto organizacijske oblike izbrale kapitalsko družbo. Gre za družbo, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ali je kreditna institucija, kot jo opredeljuje zakon o bančništvu, ali zavarovalnica, kot jo opredeljuje zakon o zavarovalništvu, ali družba, določena z drugimi zakoni (53/4/5 ZGD-1).

Za vse subjekte javnega interesa, ne glede na njihovo velikost, računovodska direktiva v 40. členu prepoveduje poenostavitve in izvzetja glede obsega in načina poročanja. Zato se vse družbe, opredeljene kot subjekti javnega interesa, ne glede na (ne)izpolnjevanje meril za razvrstitev, štejejo za velike družbe. Zanje velja najstrožja ureditev glede sestavljanja, revidiranja in objave letnih poročil. Računovodske izkaze morajo sestavljati v skladu z MSRP.

Poslovno leto: Organizacija označi, ali je poslovno leto enako koledarskemu ali pa se od njega razlikuje. Lahko uporabi poenostavitev pri letnem poročanju, a le če gre za eno od oblik, kjer je sploh dovoljena po zakonu, in če je poslovno leto organizacije enako koledarskemu.

Velikost: Organizacija izbere velikostni razred, v katerega se razvršča. Zahteve glede razvrščanja, vsebovane v SRS, uporabljajo merila razvrščanja iz ZGD-1. Po SRS 20.21 se razvrstitev organizacij na velike, srednje velike, majhne in mikro uporablja v obliki, kot je predpisana z ZGD-1. To pomeni, da tudi organizacija, ki sicer ni ustanovljena po ZGD-1, uporablja ta zakon v delu, ki govori o razvrščanju v velikostne razrede. Z razvrstitvijo v velikostni razred sta povezana členitev temeljnih računovodskih izkazov in obseg pojasnil k njim.

Organizacije se po velikosti razvrščajo na mikro, majhne, srednje velike in velike glede na tri merila: povprečno število zaposlenih v poslovnem letu, čisti prihodki od prodaje v poslovnem letu in vrednost aktive na koncu poslovnega leta. Za razvrstitev v posamezni velikostni razred mora organizacija dve zaporedni poslovni leti izpolnjevati vsaj dve od treh meril. Slovenski inštitut za revizijo je sprejel in v reviji SIR*IUS 5/16 (Iz prakse za prakso: PR-RAČ 10-5/2016) objavil strokovno razlago, kdaj se organizacija razvrsti in prerazvrsti. Organizacija se skladno z zakonskimi določbami v poslovnem letu prerazvrsti, če na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan obakrat preseže ali preneha presegati predpisana merila. Če so izpolnjeni pogoji za prerazvrstitev, se organizacija prerazvrsti v velikostni razred glede na podatke, ki jih dosega na bilančni presečni datum bilance stanja tekočega poslovnega leta, za katero poroča.

Velikost, ki jo organizacija izbere, se mora ujemati z izračunano velikostjo iz predloženih obrazcev. Ta se namreč razlikuje od dejanske velikosti, ki jo organizacija dosega v poročevalskem letu.

Organizacija, ki se za potrebe poročanja razvršča med mikro in majhne organizacije, bo morala navesti način vrednotenja računovodskih postavk: po izvirni vrednosti ali po pošteni vrednosti. Izbira je povezana s 57/7 ZGD-1, ki določa, da revizor opravi preiskavo računovodskih izkazov pri tistih mikro in majhnih kapitalskih družbah, ki so izbrale model revaloriziranja za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev ter model poštene vrednosti za vrednotenje naložbenih nepremičnin in finančnih instrumentov, za katere ni objavljene cene na organiziranem trgu.

Določba velja za majhne kapitalske družbe, a je zahtevo o preiskavi računovodskih izkazov treba razumeti glede na 55/7 ZGD-1, po katerem se določbe tega zakona, ki se nanašajo na majhne družbe (če ni navedeno drugače), uporabljajo tudi za mikro družbe. Družba, ki bo izbrala, da je mikro ali majhna kapitalska družba in da vrednoti računovodske postavke po modelu poštene vrednosti, bo morala pod zaporedno številko V.1. Zavezanost k preiskavi letnih računovodskih izkazov označiti, da je zavezana k reviziji (preiskavi računovodskih izkazov), in ne bo mogla uporabiti poenostavitve pri poročanju. Taka družba bo morala do 31. avgusta tekočega leta za preteklo poslovno leto predložiti letno poročilo z revizorjevim poročilom o opravljeni preiskavi računovodskih izkazov.

Posebnost pri opredelitvi velikosti velja tudi, če je mikro kapitalska družba investicijsko podjetje ali finančni holding (70.a/3 ZGD-1). To so družbe,

• katerih izključni namen poslovanja so naložbe lastnih sredstev v različne vrednostne papirje, nepremičnine in druga sredstva z edinim namenom razpršiti naložbena tveganja in delničarjem zagotoviti koristi z rezultati upravljanja njihovih sredstev;
• ki so povezane z družbami iz prejšnje alineje, če je njihov edini namen pridobiti v celoti vplačane delnice družb iz prejšnje alineje, in
• katerih izključni namen je pridobiti deleže v drugih družbah in upravljati te deleže ter jih spremeniti v dobiček, ne da bi se neposredno ali posredno vključili v upravljanje teh družb in ne da bi vplivali na njihove pravice, ki jih imajo kot družbeniki.

Mikro kapitalska družba, ki bo označila, da kapitalske postavke vrednoti po načelu izvirne vrednosti in ni investicijsko podjetje ali finančni holding, bo pod zaporedno številko III.a3 Pojasnila k izkazom ali razkritja informacij označila Pojasnila k izkazom. Uporabila bo izjemo po 70.a členu ZGD-1 in namesto prilog k izkazom, ki jih določa 69. člen ZGD-1, pojasnila samo informacije, ki jih zahtevajo 69/2/4, 5, 6 in 10 ZGD-1.

Mikro kapitalska družba, ki bo označila, da postavke vrednoti po načelu izvirne vrednosti in je investicijsko podjetje, bo pod zaporedno številko III.a3 Pojasnila k izkazom ali razkritja informacij označila, ali bo predložila pojasnila k izkazom ali razkritja informacij. Gre za informacije, ki jih zahteva 69. člen ZGD-1.

Povezanost v skupini podjetij: Družba ali zadruga mora opredeliti povezanost, ki jo dosega v skupini, oziroma se mora opredeliti, ali je nepovezana ali je povezana, dodatno pa mora še opredeliti vrsto povezanosti.

Če je družba ali zadruga končna obvladujoča organizacija, ki sestavlja končno konsolidirano računovodsko poročilo, izbere možnost b) obvladujoča, zavezana za sestavitev konsolidiranega letnega poročila. To pomeni, da bo do 31. avgusta tekočega leta oddala revidirano konsolidirano letno poročilo za preteklo poslovno leto, če je poslovno leto enako koledarskemu.

Možnost c) obvladujoča, nezavezana za sestavitev konsolidiranega letnega poročila izbere družba, ki zakonsko ni zavezana h konsolidaciji. To je na primer obvladujoča srednje velika družba, kjer skupina ne presega meril za srednje velike skupine. Te namreč niso zavezane h konsolidiranju. To postavko lahko izbere tudi velika obvladujoča družba, ki ne presega meril za velike skupine, saj so odvisne družbe (ali več odvisnih družb) nepomembne za pošten prikaz.

Možnost č) obvladujoča in hkrati odvisna, zavezana za sestavitev konsolidiranega letnega poročila izbere družba, ki je zavezana sestavljati konsolidirane računovodske izkaze v Sloveniji in ne more uporabiti izjeme iz 56/6 ZGD-1. Navesti mora ime in sedež obvladujoče družbe ter njeno matično številko. Če je nadrejena družba iz tujine, navede državo.

Možnost d) obvladujoča in hkrati odvisna, nezavezana za sestavitev konsolidiranega letnega poročila označi družba, ki se za potrebe poročanja ne razvršča med velike skupine.

Možnost e) odvisna v okviru obvladujoče označi družba, ki nima odvisnih družb, torej nastopa v vlogi hčerke in je sama odvisna družba. Navede podatke obvladujoče družbe tako kot v zaporednih točkah d in č.

Če družba ne izpolnjuje nobenega od omenjenih pogojev, označi možnost a) nepovezana.

Zavezanost k reviziji: Glede na zakonske določbe družba ali zadruga izbere, ali je zavezana k reviziji ali ne. Čeprav obrazec predvideva ločeno izpolnjevanje glede zahteve po revidiranju in po preiskavi računovodskih izkazov, je revizijo treba razumeti v širšem smislu, in ne le kot revizijo računovodskih izkazov. Revidiranje računovodskih izkazov je le ena od vrst revizije. Res je, da je zaradi svoje pogostosti najbolj znana. Tudi preiskava je ena od vrst revidiranja. Gre za preiskavo računovodskih izkazov, kot jo po novem ZGD-1 zahteva od mikro in majhnih kapitalskih družb, ki so se odločile, da bodo sredstva po začetnem pripoznanju vrednotile po modelu revaloriziranja ali modelu poštene vrednosti.

Organizacija bo v okviru tega vprašanja izbrala možnost a) nezavezani, če ni zavezana k reviziji računovodskih izkazov. To bodo izbrale vse organizacije, ki niso srednje velike ali velike organizacije. Te so namreč zakonsko zavezane k reviziji računovodskih izkazov, zato bodo izbrale c) zavezani.

Obrazec poleg zavezanosti in nezavezanosti tudi predvideva, da družba ali zadruga izbere možnost b) zavezani samo v okviru obvladujoče družbe oziroma zadruge. Zveza RFR predlaga, da to možnost označi družba, katere računovodski izkazi so revidirani, a to ne bi bilo potrebno, saj ni zakonsko zahtevano. Gre za majhne in mikro družbe, ki so odvisne in/ali pridružene družbe ali so kako drugače obvladovane in kot take vključene v konsolidirane računovodske izkaze obvladujoče družbe. Te družbe pridobijo revizorjevo mnenje o opravljeni reviziji računovodskih izkazov. Običajno revizijo zahteva obvladujoča družba zato, da dobi primerno zagotovilo, da računovodski izkazi, ki vstopajo v konsolidirane računovodske izkaze, resnično in pošteno prikazujejo finančni položaj in uspešnost poslovanja ter predstavljajo primerno podlago za konsolidiranje.

Če revizor opravi pregled računovodskih izkazov odvisne družbe le za potrebe izdaje mnenja o konsolidiranih računovodskih izkazih in pri tem ne izda posebnega mnenja o opravljeni reviziji računovodskih izkazov te odvisne družbe, to ne pomeni, da so računovodski izkazi revidirani. Zato družba ne označi možnosti b) zavezani samo v okviru obvladujoče družbe oziroma zadruge, ampak a) nezavezani. Njeni računovodski izkazi namreč niso revidirani, glede na velikostna merila pa tudi ni zavezana k reviziji posamičnih računovodskih izkazov.

Zavezanost k preiskavi letnih računovodskih izkazov: Preiskava računovodskih izkazov je le ena od vrst revizije. Po 57/7 ZGD-1 mora revizor opraviti preiskavo računovodskih izkazov pri tisti majhni (ali mikro) kapitalski družbi, ki se je odločila, da bo po začetnem pripoznanju opredmetena osnovna sredstva merila po modelu revaloriziranja ali vrednotila finančne instrumente, za katere ni javno objavljene cene na organiziranem trgu (vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti), ali naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti. Revizor bo opravil podobne postopke, kot jih sicer opravi pri reviziji računovodskih izkazov, a v manjšem obsegu, in izdal mnenje o letnem poročilu. To pomeni, da ne bo pregledal le bilančnih postavk opredmetenih osnovnih sredstev, ki jih družba meri po modelu revaloriziranja, naložbenih nepremičnin, vrednotenih po modelu poštene vrednosti, ali tistih finančnih naložb, za katere ni objavljene cene na trgu, ampak bo opravil preiskavo vseh postavk v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida. Tudi mnenje, ki ga bo izdal o opravljeni preiskavi, bo mnenje o celoti računovodskih izkazov, ki so bili predmet preiskave.

Revizor preiskavo opravi v 6 mesecih po koncu poslovnega leta, družba pa mora računovodske izkaze predložiti Ajpesu v 8 mesecih po koncu poslovnega leta. Če je poslovno leto enako koledarskemu, mora poročati do 31. avgusta za preteklo poslovno leto.

To pomeni, da taka družba obveznosti za javno objavo, državno statistiko in davčne namene ne more izpolniti le z oddajo bilance stanja in izkaza poslovnega izida na Ajpesovi spletni strani, ampak mora sestaviti popolno letno poročilo.

Mikro in majhna kapitalska družba bo označila možnost b) NE, če navedenih bilančnih postavk ne bo merila po pošteni vrednosti. Pri mikro kapitalskih družbah bo to razvidno že iz zaporedne številke III.a1 Vrednotenje računovodskih postavk po načelu.

Če bo torej organizacija pod zaporedno številko V.1. Zavezanost k preiskavi letnih računovodskih izkazov označila možnost a) DA, bo do 31. marca za preteklo poslovno leto poročala za namene statistike, nato pa bo najkasneje do 31. avgusta oddala letno poročilo z revizorjevim mnenjem o preiskavi računovodskih izkazov. Hkrati bo na enak način, kot to velja za revidirane družbe, potrdila, da so podatki, o katerih je poročala do 31. marca, pravilni. Če bo prišlo do spremembe zaradi opravljene preiskave, bo morala popraviti že poročane statistične podatke.

Zavezanost za sestavitev poročila o plačilih vladam: Družba označi, ali je zavezanka za pripravo poročila o plačilih vladam po 70.b členu ZGD-1. Poročilo morajo pripraviti velike družbe, katerih dejavnost zajema raziskovanje, iskanje, odkrivanje, razvijanje in izkoriščanje zalog mineralov, nafte, zemeljskega plina ali drugih materialov v okviru gospodarskih dejavnosti v oddelkih od 05 do 08 področja B v prilogi I k Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti10. To poročilo sestavljajo tudi družbe, ki opravljajo dejavnosti izkoriščanja pragozdov in so navedene v skupini 02.2 oddelka 02 področja A v prilogi I k Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti. Poročilo sestavlja tudi velika družba, ki je obvladujoča, a katero od teh dejavnosti opravlja njena odvisna družba, ki sicer ni zavezanka za pripravo tega poročila.

V poročilu, ki ga mora javno objaviti, mora prikazati vsa plačila državnim, regionalnim ali lokalnim organom države članice EU. Ni pa treba navajati plačil, ki v okviru poslovnega leta enkratno ali v posamičnih plačilih ne presegajo 100.000 EUR.

Vrsta podružnice: To polje izpolni organizacija, ki je kot vrsto organizacijske oblike izbrala podružnico tujega podjetja. Označi, ali je skladno s 680. členom ZGD-1 izbrana ali neizbrana podružnica. Če ima ustanovitelj v Sloveniji le eno podružnico (in ni prišlo do sočasne ali zaporedne ustanovitve več podružnic, kot to določa 681/3 ZGD-1), označi možnost b) neizbrana podružnica tujega podjetja.

Za namen javne objave: To polje izpolni organizacija, ki je kot vrsto organizacijske oblike izbrala podružnico tujega podjetja. Podružnica, ki je označila, da je neizbrana podružnica tujega podjetja, se odloči za način oddaje letnega poročila. To lahko stori tako, da

• predloži letno poročilo tega podjetja, če je bilo sestavljeno, revidirano in razkrito na podlagi zakonodaje države članice EU, ki velja za podjetje v skladu z Direktivo 78/660/EGS, Direktivo 83/349/EGS in Direktivo 84/253/EGS, ali
• predloži letno poročilo tega podjetja, če je bilo to sestavljeno, revidirano in razkrito na podlagi zakonodaje države, ki velja za podjetje iz tretje države.

V teh primerih izbere možnost a) bomo predložili letno poročilo tujega podjetja (ustanovitelja).

Podružnica pa se lahko tudi odloči, da letnega poročila ustanovitelja ne bo objavljala in bo predložila samostojno letno poročilo podružnice. Tega sestavi smiselno ob upoštevanju ZGD-1 v določbah, ki se nanašajo na poslovne knjige in letna poročila. Samostojno poročilo podružnice pa mora predložiti tudi, kadar letno poročilo tujega podjetja iz tretje države ni sestavljeno v skladu z Direktivo 78/660/EGS in Direktivo 83/349/EGS ali na enakovreden način. V teh primerih podružnica izbere možnost b) bomo predložili letno poročilo podružnice.

Če je tuje podjetje v Sloveniji ustanovilo več podružnic, pa podružnica pod zaporedno številko VI. Vrsta podružnice izbere možnost a) izbrana podružnica tujega podjetja, pod zaporedno številko VII. Za namen javne objave pa možnost c) revidirano letno poročilo tujega podjetja (ustanovitelja) bo predložila izbrana podružnica. Po 681/4 ZGD-1 namreč lahko letno poročilo predloži le izbrana podružnica, če je tuje podjetje sočasno ali v zaporedju ustanovilo dve ali več podružnic. V tem primeru navede matično številko izbrane podružnice, ki bo letno poročilo predložila.

Poslovanje s tujino: To polje izpolnijo le gospodarske družbe, ne pa tudi zadruge.

Prilogo 7 predložijo društva, in sicer gre za členitev postavk prihodkov in odhodkov v izkazu poslovnega izida, o katerih so društva poročala pred spremembo SRS 2016.

Prilogo 8 pa predložijo nepridobitne organizacije, in sicer gre za členitev postavk prihodkov in odhodkov v izkazu poslovnega izida, o katerih so nepridobitne organizacije poročale pred spremembo SRS 2016.

Prilogi 9 in 10 predložijo organizacije glede na pravnoorganizacijsko obliko. Tako potrdijo, da niso zavezane k reviziji ali preiskavi računovodskih izkazov, in dovolijo, da se podatki, ki so jih sicer predložile za statistične namene, uporabijo tudi za namen javne objave (kot letno poročilo).