Začetno pripoznanje neopredmetenih sredstev v javnem sektorju

Drugi in določeni uporabniki neopredmetena osnovna sredstva ob pridobitvi pripoznajo po nabavni vrednosti. Pridobijo jih lahko z nakupom, prenosom od ustanovitelja, kot donacijo ali jih izdelajo sami. Kadar jih ne morejo ovrednotiti po nabavni vrednosti, uporabijo ocenjeno vrednost. Izbira načina, s katerim določijo nabavno vrednost, temelji na tem, kako so tovrstna sredstva pridobili.

Začetno pripoznanje opredmetenih osnovnih sredstev v javnem sektorju

Določeni in drugi uporabniki opredmetena osnovna sredstva ob pridobitvi pripoznajo po nabavni vrednosti. Če ta ni znana, pripoznanje opravijo po ocenjeni vrednosti. Kako nabavno vrednost določijo na začetku, je predvsem odvisno od načina pridobitve tovrstnih sredstev. Uporabniki jih namreč lahko pridobijo z nakupom, prenosom od ustanovitelja ali donacijami. Ne nazadnje pa jih lahko naredijo tudi sami.

Pripoznavanje prihodkov v trenutku – dogodki, ki zahtevajo dodatno presojo

Za pripoznavanje prihodkov ni pomembno, kdaj organizacija izda račun ali kdaj prejme plačilo. Ključen ni niti trenutek odpreme iz skladišča. Za pripoznanje prihodkov je pomemben trenutek, ko organizacija na kupca prenese obvladovanje blaga. Takrat namreč izpolni izvršitveno obvezo. Posebno pozornost glede pripoznavanja prihodkov zahtevajo dogovori o konsignaciji, dogovori, sklenjeni po načelu zaračunaj in plačaj, ter drugi.

Naknadna vplačila kapitala od leta 2020 pri družbah z omejeno odgovornostjo

Eden od alternativnih načinov financiranja družbe z omejeno odgovornostjo so naknadna vplačila kapitala. Ta so v določenih okoliščinah družbeniki dolžni vplačati. Vendar takšna vplačila ne povečajo osnovnega kapitala ali vložka, ampak postanejo del kapitalskih rezerv. Družbenik jih lahko ob izpolnjenih pogojih namreč dobi tudi vrnjena. Do velikosti vplačanih sredstev njihova vračila niso obdavčena z dohodnino. V presežni velikosti pa so obdavčena z dohodnino enako kot dividende.

Premoženjski davki fizičnih oseb in spremembe v letu 2020

Davki na premoženje obsegajo širok razpon dajatev, ki zadevajo fizične osebe in njihovo lastnino. Med njimi so davek na dediščine in darila, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek na dobitke pri klasičnih igrah na srečo in davek na vodna plovila. To davčno področje v preteklosti ni doživelo velikih sprememb. Leto 2020 pa prinaša ukinitev davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, ki ga je uvedel Zakon za uravnoteženje javnih financ.

Obdavčitev darila v obliki poslovnega deleža

Darilo v obliki poslovnega deleža je pogosto med družinskimi člani. Lahko izvira tudi iz zaposlitve ali je dano v drugih razmerjih. Podaritev deleža je odsvojitev kapitala za namene obdavčitve z dohodnino od dobička iz kapitala. Pri podaritvah deležev partnerjem ali otrokom se lahko ugotavljanje dohodnine od dobička iz kapitala odloži. V nekaterih primerih mora davek plačati tudi obdarjenec.

Ivan Turk: 90 let snovalca slovenskih računovodskih standardov

Ena od osrednjih osebnosti slovenske računovodske stroke je zagotovo Ivan Turk, snovalec prvih slovenskih računovodskih standardov ter tvorec in osrednje ime slovenske računovodske šole. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je računovodstvo preoblikoval v teoretično disciplino. Oblikoval je še izobraževanja poslovnih vodij ter vodil slovensko in jugoslovansko računovodsko in revizijsko stroko na pot strokovne avtonomnosti. Kot prejemnik številnih priznanj je pustil neizbrisen pečat na tem področju.

Zanesljivejša ocena vrednosti organizacije ob uporabi regresijskega modela večkratnikov

Zveza RFR na Dnevih računovodij vsako leto razglasi štiri najboljše magistrske naloge s področij računovodstva, financ in revizije. Med letošnjimi nagrajenimi deli je tudi magistrska naloga z naslovom The use of relative valuation multiples in identifying undervalued stocks avtorja Gregorja Horvata. V njej poskuša dokazati, da uporaba regresijskega modela na podlagi izbranih finančnih kazalnikov izboljša natančnost ocen večkratnikov. To pripomore k oblikovanju investicijskega portfelja podcenjenih podjetij.

Pogovor z avtorjem nagrajenega magisterija Gregorjem Horvatom

Mariborčan je študij začel na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in semester prebil na izmenjavi na Nizozemskem. Leta 2012 je diplomiral, nato pa nadaljeval magistrski študij na isti ustanovi in nalogo v angleškem jeziku leta 2019 tudi uspešno zagovarjal. Delovne izkušnje si je poleg Slovenije nabiral še v Belgiji in Nemčiji. Trenutno živi in dela v Bonnu v Nemčiji. Zaposlen je v mednarodnem podjetju, v katerem se ukvarja zlasti z digitalizacijo in optimizacijo poslovnih procesov.

Nenavadno leto 2020

Koliko je let, za katera lahko takoj naštejete, kaj se je tedaj zgodilo? Verjetno ne prav veliko, pa še med njimi je vsaj polovica takih, ki ste si jih zapomnili iz osebnih razlogov. Naš spomin je zelo selektiven. Minuli dogodki počasi bledijo in iz gmote preteklosti štrlijo le poudarki, ki so dovolj posebni, da se ne izgubijo v morju povprečnih izkušenj.


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS