Organiziranje dela na domu

Delo na domu, ki je bilo v Sloveniji prvič zakonsko urejeno že leta 1961, postaja vse pogostejša oblika dela. Delodajalec in delavec se lahko o takšni obliki dela sporazumeta z novo pogodbo o zaposlitvi, lahko pa mu ga delodajalec v primeru izrednih okoliščin tudi enostransko odredi. Poleg splošnih delovnopravnih pravil morata delavec in delodajalec pri delu na domu upoštevati še druge zahteve, kot sta izplačilo nadomestila za uporabo sredstev in preveritev domačih delovnih pogojev.

Zgledi glede velikosti nadomestila plače zaradi karantene

Od 11. julija velja Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19. Pod določenimi pogoji delodajalcem ponovno omogoča povračilo nadomestila plače za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. V skoraj dveh mesecih veljavnosti zakona se je odprla vrsta praktičnih vprašanj v zvezi z velikostjo nadomestila plače delavca v karanteni, upoštevajoč različne okoliščine.

Oprostitev DDV pri opravljanju plačilnega prometa, depozitih in menjalniških storitvah

Plačilni promet, depoziti in menjalniške storitve so transakcije, oproščene DDV. Pri številnih podobnih in njim pomožnih storitvah pa opredelitev povzroča vedno več težav. Te po delčkih rešuje Sodišče EU z razlagami v sodbah. Finančne storitve, ki se lahko štejejo za oproščene DDV, morajo v skladu s sodno prakso tvoriti ločeno celoto, katere posledica je izpolnitev posebnih in bistvenih nalog finančne transakcije. Njen učinek mora biti prenos sredstev ter povzročitev spremembe v pravnem in finančnem položaju.

Kaj z DDV, plačanim od nabav v Sloveniji za potrebe prometa, obdavčenega v tujini

Zavezanci pogosto opravljajo dobave blaga in storitev, katerih kraj obdavčitve je zunaj Slovenije. Kljub temu načeloma obdržijo pravico do odbitka DDV. Podlaga za to je 63. člen Zakona o davku na dodano vrednost. Ta izrecno določa, da ima zavezanec pravico do odbitka DDV od nabav blaga in storitev, porabljenih za dobave, obdavčene v tujini. Pogoj za to je le, da bi bile take dobave obdavčene tudi v Sloveniji, če bi bil tu tudi kraj njihove obdavčitve.

Uvoz blaga, sprostitev v prosti promet in DDV

Zavezanec, ki blago iz tretje države uvozi na carinsko območje EU, ga mora najprej predložiti carinskim organom in zanj vložiti carinsko deklaracijo. Ko carinski organ prepusti blago v prosti promet, blago pridobi unijski status blaga in zavezanec lahko z njim prosto razpolaga. Pri tem plača uvozne in druge dajatve ter DDV, ki ga lahko plača skupaj z uvoznimi dajatvami ali prek obračuna DDV. Če blago uvozi za namene njegove obdavčljive dejavnosti, ima pravico do odbitka DDV, plačanega pri uvozu.

Kakšnim tveganjem so izpostavljeni zavezanci pri hibridnih neskladjih?

Davčni zavezanci, ki so del mednarodne skupine, običajno nimajo pregleda nad vsemi transakcijami v verigi dodane vrednosti med povezanimi osebami. Z uvedbo določil pri hibridnih neskladjih v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb konec leta 2019 pa se jim lahko zgodi, da jim davčni organ ne bo priznal odbitka davka. S tem plačilom namreč lahko posredno ali neposredno financirajo odbitni dohodek, ki povzroča takšno hibridno neskladje. Zato je pomembno, da davčni zavezanci preizkusijo, ali je posamezno plačilo del strukturirane ureditve, še pred njegovo izvedbo.

Sodna praksa v zvezi z dohodnino od dohodka iz dejavnosti v letih 2019 in 2020

Sodna praksa posega tudi na področje dohodnine od dohodka iz dejavnosti, zato je pomembno, da so zavezanci z njo seznanjeni. V letih 2019 in 2020 je sodišče denimo odločalo o obdavčitvi z normiranimi odhodki. V drugem primeru je presodilo, da je ob izpolnjenih pogojih možen tudi nevtralen prenos dela podjetja na naslednika. Obravnavalo je tudi obdavčitev v primeru opravljanja neregistrirane dejavnosti trgovanja z nepremičninami.

Sodna praksa v zvezi z dohodki iz kapitala v letih 2019 in 2020

Dohodki iz kapitala so za zavezance eno od pomembnih področij, na katere je v preteklem obdobju posegla sodna praksa. Slovenska sodišča so med drugim odločala o obdavčitvi pri odsvojitvi nepremičnin po pogodbi o preužitku, o obdavčitvi v primeru prodaje oziroma nakupa lastnega deleža, o določitvi nabavne vrednosti kapitala, o času odsvojitve kapitala v primeru odložnih pogojev in o pobotu izgub z dobički iz kapitala. Presojala pa so tudi o obdavčitvi dohodnine od prikritega dobička zaradi premajhne odsvojitvene vrednosti nepremičnine.

Poroštvo

Poroštvo je oblika zavarovane terjatve, ki varuje upnika pred tveganjem, da dolžnik ne bo izpolnil svoje obveznosti. Pri poroštvu se tretja oseba – porok poleg dolžnika zaveže, da bo v primeru, če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti, to izpolnila namesto njega. Tak dogovor predstavlja precejšnje finančno tveganje, ki običajno traja dalj časa in se v praksi večinoma pojavlja kot način pomoči drugi osebi pri najemu kredita.

IKS 10/2020


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS