Obdavčitev darila v obliki nepremičnine

Med družinskimi člani pri fizičnih osebah pogosto prihaja do prenosov nepremičnin v obliki darila. Tudi med drugimi osebami taki prenosi niso neobičajni. Z davčnega vidika je podaritev nepremičnine odsvojitev nepremičnine pri darovalcu, to pa lahko vodi do obdavčitve z dohodnino. Pri podaritvah nepremičnin partnerjem ali otrokom se ugotavljanje dohodnine od dobička iz kapitala običajno odloži. V nekaterih primerih pa mora davek plačati tudi prejemnik darila.

Dajanje kreditov in posojil ter izdajanje kreditnih garancij

Finančne transakcije, med katere spada tudi dajanje kreditov in posojil ter izdajanje kreditnih garancij, so oproščene DDV in večinoma brez pravice do odbitka tega davka. Zastarela zakonodaja, pomanjkanje razlag posameznih pojmov, neenotna obravnava po državah članicah, kopičenje neodbitega DDV in vse večji stroški poslovanja pa povzročajo nemalo težav pri obdavčitvi teh transakcij. V sestavku zbrana sodna praksa in pregled pojasnil zavezancem lahko pomagata odgovoriti na najpogosteje zastavljena vprašanja.

Obračunavanje DDV pri finančnem najemu

Finančni najem se v sistemu DDV obravnava kot promet blaga. To je pomembno predvsem zaradi pravočasnega obračuna DDV ob sklenitvi posla, s katerim se prenaša razpolagalna pravica na najemnika, kot da bi bil ta lastnik. Zelo pogosti so tudi primeri prodaje blaga s povratnim najemom. Veliko težav z vidika DDV pri finančnem najemu pa imajo davčni zavezanci, pri katerih je prišlo do prekinitve najemnih pogodb. Davčni organ jim obračunanega DDV od neplačanih obrokov sprva ni dovolil zmanjševati.

Zgledi obdavčitve dohodkov iz pogodbenih razmerij v letu 2020

Dohodki iz pogodbenih razmerij so obdavčeni z akontacijo dohodnine in prispevki za socialno varnost. Pri tem lahko nastanejo razlike v plačilu stopnje akontacije dohodnine kot tudi v vrsti in velikosti prispevkov za socialno varnost. Prispevki so pri enih dohodkih odvisni od velikosti dohodka za opravljeno delo, pri drugih pa so predpisani v pavšalnem znesku.

Izbrana sodna praksa v zvezi z DDPO v letih 2019 in 2020

Sodišče je odločalo o več primerih, ki se nanašajo na prejeta posojila, od katerih obresti ni priznalo. Večina je povezana s poslovanjem med povezanimi osebami. Sodišče je obravnavalo tudi zadevi v zvezi s skupnim dogovorom zaradi odprave dvojnega obdavčevanja. Druge sodbe so povezane še z nepriznano slabitvijo dobrega imena pri izvedbi pripojitve, z nepridobitno dejavnostjo in prihodki iz izvedbe tečaja, s priznavanjem rezervacij ter z davčnim odtegljajem od prikritega izplačila dobička.

Sodna praksa Sodišča EU pri DDV v prvi polovici leta 2020

Tokratni polletni nabor sodne prakse Sodišča EU je nekoliko manjši kot običajno. Izmed vseh sodb Zveza RFR izpostavlja sodbo na slovenski primer, saj je za naše davčne zavezance najpomembnejša. V sodbi v zadevi SCT je namreč zapisano, da zavezancem ne sme biti onemogočeno zmanjšanje obračunanega DDV, če terjatve do dolžnika niso prijavili v stečajni postopek. Poleg te sodbe pa bosta v praksi zelo uporabni še dve, ki dajeta razlago, kako ugotoviti, kdo je organizator prevoza pri čezmejnih dobavah blaga.

Zmanjšanje obračunanega DDV zaradi neplačila dobave

Davčni zavezanec, ki za opravljeno dobavo blaga ali storitev obračuna DDV, je le pobiralec davka za državo. Če zaradi stečaja njegovega dolžnika ni poplačan, mora imeti možnost, da obračunani DDV dobi povrnjen od države. Ta pa mora poskrbeti, da ji ta davek vrne dolžnik, ki ga je v svojem obračunu DDV uveljavljal kot odbitnega. Dejstvo, da od dolžnika zaradi stečaja ali stečajne zakonodaje ni mogoče dobiti povrnjenega odbitega DDV, ne sme biti razlog za zavrnitev pravice do zmanjšanja obračunanega DDV pri upniku.

Sodbe Sodišča EU na področju carin in DDV v prvi polovici leta 2020

V prvi polovici leta 2020 je Sodišče EU sprejelo dve odločitvi s področja uvrščanja blaga v kombinirano nomenklaturo. Prav tako je sprejelo eno odločitev glede določitve carinske vrednosti pri naknadnem obračunu dodatnih uvoznih dajatev in eno glede sorazmernih sankcij pri odstranitvi blaga izpod carinskega nadzora in iz carinskega skladišča.

Novosti pri delu s skrajšanim delovnim časom in čakanju na delo po četrtem interventnem zakonu

Z 31. majem je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19. Prinesel je možnost dela s skrajšanim delovnim časom in čakanje na delo. Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki velja od 11. julija, pa pri obeh institutih prinaša pomembne novosti. Najpomembnejši sta podaljšanje ukrepa čakanja na delo in dodatna obveščanja zavoda za zaposlovanje pri skrajšanem delovnem času.

Odsotnost z dela zaradi karantene po četrtem interventnem zakonu

Od 11. julija, ko velja Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, do 30. septembra 2020 je delodajalec ponovno upravičen do povračila nadomestila plače delavcu za čas odrejene karantene. Vendar le, če mu ne more organizirati dela na domu. Če pa bo delavec odšel v državo z rdečega seznama in mu bo ob vstopu v Slovenijo odrejena karantena, je upravičen do nadomestila plače. Delodajalec pa je do povračila upravičen le v primeru odhoda zaradi posebej določenih osebnih okoliščin.

AKTUALNA ŠTEVILKA


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS