Ali so lahko davki pravični?

Zgodba o davkih in državi je podobna zgodbi o kuri in jajcu. Ko pomislimo na njiju, se težko odločimo, kaj je sledilo čemu, a nam je hkrati jasno, da je njuna povezava samoumevna. Brez jajc ni kokoši in brez davkov države. Velja seveda tudi obratno.

dr. Matjaž Prusnik
Datum objave: 29. 01. 2020

O davkih običajno ne razmišljamo racionalno, prej čustveno. Ko jih plačujejo drugi, se nam zdijo nujni, primerni in pravični. Če jih moramo plačati sami, jih občutimo kot vprašljivo obveznost, ki nesorazmerno zmanjšuje naše premoženje. Ker pa sodobne demokracije temeljijo na človekovih pravicah in ker z davki posegamo v eno izmed temeljnih, pravico do zasebne lastnine, bi moral biti vsak poseg v to pravico dobro utemeljen in skrbno nadzorovan. Če ne ščitimo pravice davkoplačevalcev do pravičnega in preglednega davčnega sistema, na katerega imajo vpliv, demokracija ne deluje. Kadarkoli država davčne obveznosti ne more uveljaviti in učinkovito izterjati, je ogroženo njeno demokratično delovanje.

Na formalni ravni so pravice in obveznosti davkoplačevalcev v Sloveniji urejene. Načela zakonitosti, materialne resnice, sorazmernosti, gotovosti, seznanjenosti, pomoči in tajnosti podatkov ter na drugi strani načelo zakonitega in pravočasnega plačevanja davčnih obveznosti in dolžnosti dajanja podatkov so uveljavljena načela davčnega postopka. A pri nas težav nimamo s pisanjem primernih zakonov, temveč z razumevanjem njihove vsebine. V sporu med državno upravo in državljani zato pogosto ne prevlada moč argumenta, temveč argument moči. Pri razsojanju o sporih je zato pogosto večjega razumevanja deležen branitelj proračuna kot pa zagovornik zasebne lastnine.

Kako torej pravično uravnotežiti pravice in obveznosti davkoplačevalcev? O tem bomo med drugim govorili na letošnjih Dnevih računovodij konec aprila v Portorožu. Vabim vas, da se nam pridružite in prispevate svoj pogled.

IKS 02/2020


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS