Razpravljanje enih in odločanje drugih

Vsakič, ko deželi zavladajo novi obrazi z novimi zamislimi, se med načini, kako te zamisli udejanjiti, tipično znajdejo tudi spremembe davčnih predpisov. Dobimo jih običajno leto ali dve po začetku vladanja novih obrazov, predstavljene kot najnovejše in najboljše. Takšne, ki odpravljajo vse nesmisle prejšnjih različic in so napisani nezmotljivo, jasno in razumljivo. Posodobljeno davčno zakonodajo smo v skladu s predvidevanji dobili tudi letos.

dr. Matjaž Prusnik
Datum objave: 27. 11. 2019

Nekateri vladarji spremembe zastavijo tako, da upoštevajo želje in potrebe ljudi. Vladarji drugega kova se odločijo sami in nato stojijo za svojo odločitvijo. V prejšnjem sistemu so to počeli tako, da je imela predlagana rešitev skoraj soglasno podporo predstavnikov ljudstva. Če je kdo o predlaganem podvomil, je sistem podvomil o njegovi dobronamernosti.

V naših bolj demokratičnih časih se končna različica predpisa izoblikuje v javni razpravi. V tokratni je predlog dohodninskih sprememb naletel na 37 kritikov s 106 pripombami in predlogi. Od tega jih 89 % ni bilo upoštevanih, v celoti pa je bil upoštevan le predlog o nižji boniteti za električna vozila. Kritikov spremembe obdavčitve pravnih oseb je bilo 15 in imeli so 49 pomislekov. Predlagatelj zakona je kar 88 % pomislekov ocenil za neprimerne, v celoti pa je upošteval le predlog, naj ne zviša nominalne davčne stopnje.

Upravičeno se lahko vprašamo, čemu služi ritualizirana formalna debata, znotraj katere so zavrnjeni vsi predlogi, razen tistih, ki ustrezajo predlagatelju. Čemu služi farsa, med katero na argumentirane predloge strokovnjakov odgovarjajo anonimni uradniki z izmuzljivimi frazami? Med opazovanjem tovrstne debate se lahko upravičeno vprašamo, ali je potrjevanje preddoločenih rešitev skozi navidezno javno razpravo sploh smiselno. Morda pa je bolj smiselna praksa samodržcev, v kateri je ves čas jasno, kdo bo sprejel odločitve.

Vsake toliko se najde kdo, ki zaletavo poskuša zagozditi sistemsko kolesje in stvari zastaviti drugače, a običajno tovrstne avanturistične Don Kihote rutinsko potolčejo uradniški mlini. Večina pa se sprijazni z vlogo Sanča Panse in tiho sprejme vsako rešitev, ki pretirano ne poseže v njihov negovan vrtiček. Vladar mora v takšni družbi paziti le, da ne pohodi preveč vrtičkov naenkrat.

IKS 12/2019


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS