Poslovanje v negotovem okolju

Pri razmišljanju o davkih najprej pomislimo na obrabljeno šalo o gotovosti davkov in smrti. Vendarle vsi, ki poslujejo, od davčnega sistema poleg neizogibnosti davčne obveze pričakujejo tudi stanovitnost davčnih pravil. 

dr. Matjaž Prusnik
Datum objave: 25. 09. 2019

Davčna gotovost je tesno povezana z davčno moralo. Poročilo OECD kaže, da na davčno moralo, (poleg demografskih značilnosti populacije in učinkovitosti javnega sektorja) pomembno vpliva tudi davčna gotovost. Okolja, ki je ne zagotavljajo, so naložbeno manj zanimiva. Ker davčna gotovost sodi med ključne dejavnike pri sprejemanju odločitev o umestitvi ali širitvi naložb, lahko v majhnem in odprtem gospodarstvu, kot je slovensko, pomembno vpliva na gospodarsko aktivnost.

Za davčno negotova okolja so značilne predvsem pogoste spremembe davčnih predpisov in njihovi retroaktivni posegi v poslovne odločitve, dvoumna in spreminjajoča se pojasnila davčnih organov, počasno odločanje v davčnih postopkih ter nejasne in težko dostopne zavezujoče informacije davčnih organov. Zveni znano? Med velikimi evropskimi gospodarstvi je največja davčna gotovost zaznana na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in Nemčiji, najmanjša pa v Rusiji, Italiji in Franciji. Med majhnimi državami je davčna gotovost velika v Luksemburgu, Švici in Belgiji, zelo majhna pa v celi vrsti držav, med katere žal spada tudi Slovenija.

Povečanje davčne gotovosti v Sloveniji bi vsekakor moral biti eden izmed ciljev vsake vlade, saj za dosego tega cilja ni treba sprejemati političnih odločitev, temveč strokovne. Težave poznamo, prav tako recept za njihovo odpravo. A teorija se običajno razlikuje od prakse. Tako smo se konec septembra spet znašli sredi še neusklajene davčne reforme. Kot kaže, pa bomo za bistvene spremembe davčnih predpisov izvedeli šele tik pred začetkom njihove veljave.

Davčno gotovost bomo v Sloveniji torej do nadaljnjega omenjali le v šalah.

IKS 10/2019


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS