Verjetno uvedba DDV v vašem spominu ni pustila tako globoke brazde, kot so jo teroristični napadi na dvojčka WTC ali pa smrt dosmrtnega predsednika. Še vedno pa se je nekateri spomnimo kot prelomnega dogodka, ki je zaznamoval bližnjo preteklost našega poklica. Če ste tudi vi med njimi, naj gospode spomnim, da ste bili tedaj bolj naivni, gospe pa manj izkušene.
Dvajset let je že preteklo, odkar smo v Sloveniji posvojili tega problematičnega in težko razumljenega orjaka med davčnimi predpisi. Zakon, ki ga opredeljuje evropska direktiva z več kot 400 zapletenimi členi in ki sam premore več kot 200 členov ter še nekaj sto členov pojasnjevalnih podzakonskih aktov. Zakon, ki ga le redki razumejo in še redkejši poznajo vse njegove skrivnosti, saj se vsako leto spremeni vsaj enkrat. To je tudi zakon, ki je izvrstna prispodoba delovanja EU in slovenskih vzdrževalcev cest. Zakon, ki kljub neprestanemu iskanju kompromisov in krpanju lukenj v njem, ali pa ravno zaradi tega, ostaja priljubljeno orodje davčnih goljufov. Več kot 10 % namreč še vedno ostane utajenega.
A kljub zapletenosti in problematičnosti je DDV eden od gradnikov povezovanja in poenotenja držav članic EU ter predpogoj za delovanje enotnega notranjega trga. Prav enotna pravila, ki veljajo na tem področju, tudi v našo lokalno davčno-pravno folkloro vnašajo dobrodošel red in pravno varnost. Kljub nenehnemu prilagajanju je torej očitno, da bo DDV ostal davčni temelj tudi v desetletjih, ki sledijo. Zaželimo mu torej vse najboljše in še na mnoga leta.
