Časovne razmejitve pri uporabnikih enotnega kontnega načrta

Določeni uporabniki se srečujejo s pasivnimi časovnimi razmejitvami, ko odlagajo ali vnaprej vračunavajo prihodke in odhodke, drugi uporabniki pa pri oblikovanju obveznosti do virov sredstev kot odhodkov za obratna sredstva ali dane predujme. Pri obravnavanju časovnih razmejitev prihaja pri določenih uporabnikih do izrazitega razkoraka med prihodki in odhodki po načelu poslovnega dogodka in po načelu denarnega toka. Pri drugih uporabnikih pa časovne razmejitve ne vplivajo na prihodke ali odhodke, ampak predstavljajo le dodatno evidenco vnaprej plačanih sredstev.

Obravnava prihodkov pri določenih in drugih uporabnikih

Določeni uporabniki prihodke pripoznajo, ko so za to izpolnjeni pogoji nastanka poslovnega dogodka, drugi uporabniki pa, ko je izpolnjen tudi pogoj plačila. Pri pripoznavanju in začetnem merjenju prihodkov sicer veljajo enaka pravila, razlike pa nastanejo pri knjiženju. Drugi uporabniki jih namreč do plačila izkazujejo kot neplačane prihodke na kontih stanja. Razlika je tudi v vrstah prihodkov po enotnem kontnem načrtu.

Popravki v davčnih obračunih po ZDDPO-2 in njihovo knjiženje

Organizacija napake obravnava enako, ne glede na to, ali so storjene namerno ali nenamerno. V obračunu davka od dohodkov pravnih oseb jih popravi z upoštevanjem določb Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakona o davčnem postopku. Kot posledico je običajno treba popraviti tudi računovodske izkaze, pri čemer organizacija upošteva SRS. Poleg tega je zaradi tovrstnih napak po navadi treba popraviti tudi že predložene obračune davka od dohodkov pravnih oseb.

Davčno načrtovanje, izogibanje in utaja ter ukrepi za zajezitev odtekanja davka

Globalizacija in velika mednarodna podjetja so poleg veliko pozitivnih vplivov na gospodarstvo prinesli tudi negativne vidike v obliki davčne erozije in izogibanja plačilu davka. Zato je pomembno, kdaj so ravnanja zavezancev za davek razumljena kot davčno načrtovanje ali agresivno davčno načrtovanje, kdaj kot davčno izogibanje in kdaj kot davčna utaja. Poseben poudarek pa sestavek namenja ukrepom OECD, ki po mnenju strokovne javnosti pomenijo pomembno prelomnico na področju mednarodne obdavčitve.

Mednarodni ukrepi v okviru OECD za zajezitev davčne erozije

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je sprejela več predlogov ukrepov za zajezitev davčne erozije in preprečitev prenosa dobičkov iz držav, kjer so ustvarjeni, in jih poimenovala ukrepi BEPS. Ker zavezanci za davek že zdaj načrtujejo transakcije, na katere bodo ti ukrepi vplivali v prihodnosti, je pomembno, da so seznanjeni z njihovim učinkovanjem. Po zgledu teh ukrepov je za boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju ukrepe pripravila tudi Evropska komisija. Slovenija oboje pospešeno implementira v zakonodajo, prav tako pa se z njimi intenzivno ukvarja Furs, kar bo pomembno vplivalo tudi na poslovanje predvsem tistih zavezancev za davek, ki se ukvarjajo z mednarodnimi transakcijami.

Nova poročanja za zajezitev davčne erozije

Zavezanci za davek bodo morali že za leto 2016 predložiti poročilo po državah. To je del ukrepa 13 Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj za zajezitev davčne erozije, povezan z dokumentacijo o transfernih cenah. Predlaganim rešitvam je sledila tudi Evropska komisija s sprejetjem direktive o spremembi direktive glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja. Poročilo po državah bodo morale predložiti mednarodne skupine podjetij z več kot 750 milijoni EUR konsolidiranih prihodkov na letni ravni. Ta kriterij po javno objavljenih podatkih za leto 2014 izpolnjuje ne več kot 7 slovenskih družb.

Davčni postopek – moč argumenta ali argument moči

Malo je takih, ki so do davkov ravnodušni. Še manj takih, ki pomen davkov razumejo. Ko pogovor nanese nanje, sogovornik običajno odreagira čustveno in ideološko. Opiše jih ali kot od države zapovedano dobrodelnost ali kot uzakonjeno krajo zasebnega premoženja. Seveda davki v sodobni demokratični družbi niso ne dobrodelnost ne kraja, temveč dogovorjen način, kako del zasebnega premoženja in dohodka nameniti za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb z jasnim ciljem – izboljšati kakovost življenja v družbi.


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS