A za nezavedno uporabo poklicnih pristopov v vsakdanjih situacijah – Francozi jo vljudno imenujejo "poklicna deformacija", Nemci pa bolj grobo "fahidiotizem" – ni značilno le refleksno, s poklicem pogojeno odzivanje. Naš podzavestni odziv je kriv tudi za nekritično rutinsko delovanje, pomanjkanje empatije in zavračanje možnosti premisleka oziroma dialoga. Vse skupaj vodi v selektivno zaznavanje, nerazgledanost in omejeno razmišljanje.
Kaj pa računovodje? Seveda vse našteto velja tudi za nas. Če se sosed domov pripelje z novim avtomobilom, hitro pomislimo na njegova sredstva in vire ter špekuliramo o njegovih dohodkih. Pred večjim nakupom preračunavamo denarne tokove in donosnost. Ko politiki delijo predvolilne obljube in povolilna darila, zmajujemo z glavo in stiskamo denarnico. A prepogosto se zgodi, da ob priučenih pristopih spregledamo, da računovodski standardi niso knjiga, v kateri bi našli odgovore na vsa vprašanja, ki jih poraja vsakdan. Prav je, da stremimo k poglobljenemu strokovnemu znanju in hkrati ohranjamo duhovno širino ter ostajamo dovzetni za novosti.
Če se boste v zadregi spraševali, ali vas je poklic že nepopravljivo deformiral, naj vam bo v uteho dejstvo, da se to prej ali slej zgodi vsakomur. Kroži celo šala, da kirurgi najraje operirajo poklicno deformirane računovodje. Zakaj? Ker je pri njih vse oštevilčeno in je leva stran vedno enaka desni. Naj dodam še to, da morda v računovodskih standardih še ni odgovorov na vsa vprašanja, zato se tudi ti nenehno dopolnjujejo. Knjižno izdajo najnovejše različice, ki je začela veljati letos, je Zveza RFR izdala v teh dneh.
Upam, da ste uspešno zaključili bilančno obdobje. Naj v dneh, ki mu sledijo, vaše poklicne odzive vsaj za nekaj časa zamenjajo tisti bolj prijetni in človeški.
