Zahtevki za proračunska sredstva v javnem sektorju

Način knjiženja pri določenih in drugih uporabnikih povzroča razkorak med njihovimi podatki o prihodkih in odhodkih. Drugi uporabniki zahtevajo podatke o plačanih odhodkih pri pripravi zahtevka za proračunska sredstva, določeni uporabniki pa s temi podatki razpolagajo po načelu poslovnega dogodka in le evidenčno po načelu denarnega toka. Vprašanje je, kako zagotoviti pregledno evidenco o tem, kaj je že in kaj še ni zajeto v zahtevkih do financerja.

Predlagane spremembe SRS 1, 2 in 6

SRS v predlaganih dopolnitvah predvidevajo drugačno računovodsko obravnavo najemov pri najemnikih. Zanje se ukinja delitev na poslovne in finančne najeme. Za vse najeme (razen kratkoročnih in najemov manjših vrednosti) bodo najemniki med sredstvi pripoznavali pravico do uporabe sredstva, med obveznostmi pa obveznost iz najema. Te pravice pa ne bo treba izračunavati organizacijam, ki se razvrščajo med mikro in majhne. Zanje velja poenostavitev, ki zmanjšuje kompleksnost računovodenja.

Revaloriziranje osnovnih sredstev

Merjenje po modelu revaloriziranja pomeni, da organizacija nepremičnine meri po pošteni vrednosti. Poštena vrednost, po kateri organizacija izkazuje nepremičnine v poslovnih knjigah, predstavlja tisto vrednost, po kateri bi organizacija tako nepremičnino lahko zamenjala v dobro premišljenem poslu z nepovezano osebo. V poslovnih knjigah pa lahko upošteva le tiste poštene vrednosti nepremičnin, katerih vrednost je ocenjena v skladu z zahtevami SRS 16 – Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti in zahtevami mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (MSOV).

IKS 11/2018


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS