(Ne)pravilno usredstvovanje in odlaganje stroškov

Večina stroškov se v organizaciji pojavlja relativno enakomerno iz obdobja v obdobje. Malo je takih, ki se pojavljajo neredno, bodisi enkrat bodisi večkrat, v daljšem časovnem razdobju. Če so ti stroški veliki, se kaj hitro pojavi vprašanje, ali jih mora organizacija usredstviti kot posebno vrsto sredstva ali jih mora morda odložiti in jih na neki način enakomerno razporediti po letih, da bi normalizirala poslovni izid.

Finančni najem

Sredstvo, ki je predmet finančnega najema, najemodajalec izkazuje v svojih poslovnih knjigah. Resda ni pravni, je pa zato ekonomski lastnik sredstva. To pomeni, da je izpostavljen vsem tveganjem in koristim glede sredstva, kot če bi bil tudi njegov pravni lastnik. Običajno lastništvo preide na najemnika s plačilom zadnjega obroka, čeprav prenos lastništva sploh ni pogoj, da organizacija najem razvrsti kot finančnega.

Katere kazalnike uporabiti za presojo morebitnega stanja insolventnosti družbe?

Za ugotavljanje insolventnosti morajo organizacije poskrbeti same. Kadar pa morajo insolventnost presojati za tiste, s katerimi poslujejo, uporabijo tudi javno dostopne podatke. A ti ne zadoščajo vedno. Pri tem so jim v pomoč kazalniki morebitne kapitalske neustreznosti, prezadolženosti in trajnejše nelikvidnosti družbe. Odgovornosti za ugotavljanje insolventnosti nima računovodja, lahko pa ga (izjemoma) prizadene regresna odškodninska odgovornost.

Računovodski vidik delovanja javnih skladov

Kopica različnih pravnih podlag in zakonov, ki urejajo specifična področja posameznih javnih skladov, čeprav obstaja krovni zakon zanje, vnaša med pravne osebe javnega prava veliko nejasnosti. V praksi obstaja predvsem precejšnje nerazumevanje predpisov, povezanih z računovodsko obravnavo namenskega premoženja in s tem povezanega poslovnega izida. To je zlasti razvidno iz letnih poročil nekaterih javnih skladov, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti pri evidentiranju v poslovnih knjigah.

Računovodska obravnava predplačil v javnem sektorju

Predplačila v javnem sektorju so dovoljena, za neposredne uporabnike proračuna pa določena z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna. Pojem lahko obsega različne vrste predplačil, zato se pri računovodenju postavlja vprašanje, ali je predplačilo predujem, varščina, časovna razmejitev ali še kaj drugega. Vsako od teh predplačil ima lahko drugačno računovodsko obravnavo tako pri dajalcu kot pri prejemniku.

Primer internega akta v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

Zavezanci, ki opravljajo računovodske, davčne ali revizijske storitve, morajo v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma pripraviti interni akt, kjer ocenijo tveganost strank in transakcij, določijo indikatorje za prepoznavo sumljivih strank ter opredelijo obvezne naloge in aktivnosti zavezanca.

AKTUALNA ŠTEVILKA


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS