Poslovanje v času mask in iger

Pust je star ljudski običaj, ki združuje verovanja različnih kultur. Njegove korenine segajo v poganske čase, ko so ljudje verjeli v več bogov. Rimljani so z maskami častili umrle prednike. Pri Keltih so odganjale zimo in naznanjale pomlad. V krščanstvu so pust povezali z veliko nočjo in 40-dnevnim postom. Povsod so maske oznanjale simboličen prelom s starim in začetek novega.

dr. Matjaž Prusnik
Datum objave: 22. 02. 2018

Čas pusta je čas množičnih povork in karnevalov, ko si nekateri nadenejo maske, da za kratek čas postanejo drugačni. Drugi pa v tem času pokažejo svoj pravi jaz, ki ga celo leto skrivajo za masko. To je tudi obdobje norčavih nagovorov, nemogočih zahtev in šaljivih obljub.

Podoben ritual prelamljanja s starim in poskus začetka novega so tudi volitve.

V predvolilnem času se odločamo med različnimi idoli in preroki ter poskušamo ločiti med njihovim pravim obrazom in masko, ki si jo nadenejo le zato, da bi nas očarali. To je čas, ko se ulice pogosto napolnijo s povorkami, ko posamezniki in skupine izsiljujejo z nemogočimi zahtevami in tako iščejo pozornost volivcev, politiki na oblasti pa dajejo šaljive obljube s figo v žepu. To je čas, ko prvi zahtevajo višje plače, drugi predlagajo davčne ugodnosti in odpustke, tretji pa bi nas vse sprostili z indijsko konopljo. V tej veseloigri se vladajoči politiki le molče nasmihajo ali pa umaknejo daleč od neprijetnih pogledov in nerealnih pričakovanj. To je čas, ko država teče v prazno.

Pregovor pravi, da če maškare divje plešejo, bo repa debela. Upam, da podobno velja tudi za volitve, saj vse kaže, da bo ples divji. A za vsak primer ne pozabimo, da pustnemu torku sledi pepelnična sreda, ko pusta pokopljejo. Sledi postno razstrupljevanje, ko odpravljamo škodljive posledice obdobja nespametnega obilja.

IKS 03/ 2018


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS