Promocija zdravja na delovnem mestu

Pod promocijo zdravja na delovnem mestu se skrivajo ukrepi, ki jih organizacija kot delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Ukrepe izvaja sistematično in spremlja njihovo uspešnost. Pri tem se postavlja vprašanje, ali so plačila za te ukrepe pri delavcih lahko neobdavčena, za organizacijo s tem povezani stroški davčno priznani in DDV odbiten. Davčna obravnava vendarle ni izrecno predpisana, zato tudi ni enotna za vse ukrepe in primere.

Sodna praksa v prvi polovici leta 2017

Sodišče EU je v prvi polovici tega leta na področju DDV spet izdalo precej sodb. Tri so se nanašale na prevozna sredstva, dve od teh na maržno ureditev. Sledile so običajne problematične teme, kot so pravica do odbitka DDV oziroma do oprostitve, možnost uporabe nižje davčne stopnje, obrnjena davčna obveznost, izkrivljanje konkurence in druge. Slovenske prevoznike pa bo verjetno zanimala zadnja objavljena sodba. Ta se nanaša na oprostitev DDV pri prevoznih storitvah, povezanih z izvozom blaga, ki jih opravijo podizvajalci.

Sodbe Sodišča EU na področju carin in DDV

Med pristojnostmi Sodišča EU je tudi sprejemanje sodb iz carinske zakonodaje, ki neposredno vplivajo na obračun carinskih dajatev in DDV. Take so denimo sodbe o nastanku carinskega dolga v zunanjem tranzitnem postopku in sodbe na področju dokazovanja porekla blaga ter uvrstitve blaga v kombinirano nomenklaturo. Poleg tega velja omeniti še določanje carinske vrednosti in vključevanje prevoznih stroškov ter nastanek carinskega dolga zaradi nezakonitega vnosa blaga na carinsko območje EU.

Obdavčitev dohodkov vajencev

Junija je bil sprejet Zakon o vajeništvu, ki uvaja vajeništvo kot obliko praktičnega usposabljanja. Ta poteka v okviru dualnega sistema poklicnega izobraževanja, ki pomeni sodelovanje šole in podjetja pri izvajanju izobraževalnih programov. Zakon bo začel veljati decembra, vajeništvo pa bo poskusno vpeljano že v prihajajočem šolskem letu. Nagrade vajencem so obdavčene z akontacijo dohodnine, če so presežne. Za vajence je treba plačati tudi prispevke.

Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Delavec med trajanjem delovnega razmerja in pod določenimi pogoji tudi po prenehanju ne sme opravljati dejavnosti, ki bi bila konkurenčna njegovemu delodajalcu. Če konkurenčna prepoved velja med delovnim razmerjem na podlagi zakona, pa konkurenčna klavzula učinkuje šele po prenehanju delovnega razmerja in se je treba o njej dogovoriti v pogodbi o zaposlitvi.

Obračun trošarine pri malih proizvajalcih vina, piva in žganja

Za male proizvajalce alkoholnih pijač po avgustu 2016 velja, da lahko tak status pridobijo vse osebe ne glede na pravnoorganizacijsko obliko, in ne le fizične osebe. Vino pa lahko pošiljajo in prejemajo v režimu odloga plačila trošarine. Za male proizvajalce piva je predpisana dovoljena količina lastne rabe, od katere se trošarina ne obračuna. Mali proizvajalci žganja pa niso več obdavčeni pavšalno na podlagi imetništva opreme za proizvodnjo žganja. Od piva in žganja lahko obračunavajo trošarino po znižani stopnji.

Časovna omejitev izrabe letnega dopusta

Delodajalec mora delavcu zagotoviti izrabo celotnega letnega dopusta v tekočem koledarskem letu. Delavec sicer lahko del neizrabljenega letnega dopusta pod določenimi pogoji prenese v naslednje leto, a pri tem tvega, da mu propade. Drugače pa je, kadar je bil delavec v tem letu dlje časa odsoten zaradi bolezni, poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta ali je bil bolniško odsoten več let. Takrat ima pravico do izrabe letnega dopusta do 31. decembra naslednjega leta.

Davčna izvršba

Kadar dolžnik davčnih obveznosti ne plača v predpisanih rokih, Furs izvede davčno izvršbo. Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni izvzeta iz nje. Zaseči se smejo tudi vse vrste posojil in predplačil, ki jih dolžnik prejme od tretjih oseb. Vendar lahko postopek davčne izvršbe davčni zavezanci odložijo s pravočasno vlogo za obročno odplačilo davka ali odlog.

Primeri uporabe konvencije med Slovenijo in Hrvaško

Hrvaška je naša soseda, zato so vprašanja, ki se nanašajo na dvojno obdavčitev slovenskih in hrvaških rezidentov ter njeno odpravo zelo pogosta. Sestavek ni komentar konvencije, sklenjene med Slovenijo in Hrvaško, predstavljeni pa so primeri, glede katerih zavezanci postavljajo največ vprašanj. Čeprav se zgledi nanašajo na konvencijo med Slovenijo in Hrvaško, so uporabni tudi za konvencije, sklenjene z drugimi državami, ki vsebujejo enake določbe.

IKS 08-09/ 2017


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS