Čeprav odloženi davki niso znanstvena fantastika računovodstva, se v praksi pojavljajo poslovni dogodki, ki zahtevajo temeljito presojo, ali mora organizacija v zvezi z njimi obračunati odložene davke ali ne. Najpogostejši so primeri, ko meri sredstva po pošteni vrednosti ali po modelu revaloriziranja. Ta poštena vrednost pa ne predstavlja hkrati tudi davčne osnove, iz česar sledi, da računovodski ter obdavčljivi prihodki in odhodki ne nastanejo v enakem obdobju.