Spremembe v korporacijskem delu ZGD-1

Spremembe v korporacijskem delu Zakona o gospodarskih družbah so začele veljati avgusta. Nanašajo se na izboljšave pri korporacijskem upravljanju, dodane pa so zahteve glede poročanja odvisnih družb o odnosih s povezanimi družbami. Kot odgovor na pogosto prakso družb v zadnjih letih, ko so vplačani minimalni osnovni kapital kot posojilo vrnile lastnikom, spremembe razširjajo tudi določbe o ohranjanju minimalnega kapitala.

Popisni presežki in primanjkljaji

Organizacije morajo vsaj enkrat na leto popisati sredstva in obveznosti. Kakovostna izvedba letnega popisa je temeljna za pravilno izkazane postavke v računovodskih izkazih, saj ugotovljeni presežki in primanjkljaji lahko vplivajo tudi na davčno obveznost.

Omejitve pri gotovinskem poslovanju

Gotovinsko poslovanje je lahko pomemben vsakdanji del poslovanja pravne osebe, denimo v trgovini. Lahko pa je to le občasna oblika poslovanja, denimo v šolah, ko se pojavi potreba po plačilu z gotovino pri nakupu ali prodaji blaga in storitev. Vse pravne osebe, ki kakorkoli poslujejo z gotovino, morajo poznati ustrezne predpise, ki določajo omejitve, kot so velikost zneskov ali dovoljeni nameni plačil. Upoštevati pa morajo tudi, ali gre za prodajo blaga in storitev med pravnimi osebami ali za izplačila dohodkov pravnih oseb fizičnim osebam.

Obdavčitev novoletnih in drugih daril

Delodajalci decembra pogosto obdarujejo delojemalce, njihove družinske člane, kupce, dobavitelje in druge. Porajajo se vprašanja o knjiženju dogodkov, obračunu dohodnine in DDV ter davčnem priznavanju stroškov. Darila niso vedno obdavčena z DDV in dohodnino. Davčno priznavanje stroškov pa je odvisno od vrste ugodnosti in od tega, ali je obdavčena z dohodnino.

Spremembe pri izvršbi na plačo

Cilj izvršilnega postopka je poplačilo upnikove terjatve, pri čemer mora dolžniku ostati dohodek, ki njemu in osebam, ki jih je dolžan preživljati, zagotavlja minimalne pogoje za življenje. To je treba upoštevati zlasti pri izvršbi na plačo in druge osebne prejemke. Povečanje zneska, na katerega ni mogoče seči z izvršbo, širitev nabora iz izvršbe izvzetih predmetov in prepoved zaračunavanja stroškov za storitve izvrševalcev sklepov o izvršbi so novosti, ki še povečujejo socialno varnost dolžnikov.

Konsignacijska skladišča pri poslovanju s tujino

Slovenski davčni zavezanec svoje blago prenese v drugo državo članico, da bi vzpostavil zaloge blaga v kupčevem skladišču. Po slovenski zakonodaji se tak prenos šteje za dobavo blaga za plačilo šele takrat, ko se taka transakcija šteje za pridobitev blaga v drugi državi članici. Slovenski davčni zavezanec mora zato poznati zakonodajo o DDV tiste države članice, v katero pošilja blago. Enako velja, ko davčni zavezanec iz druge države članice pošlje blago v Slovenijo, da bi vzpostavil zaloge blaga pri kupcu. V tem primeru se šteje, da se prenos blaga v Sloveniji obravnava kot pridobitev blaga znotraj EU šele takrat, ko kupec blago vzame iz skladišča.

Mejni problemi

Že več kot desetletje ob petkih telefonsko svetujem naročnikom revije IKS, saj nedorečenosti v računovodskem vsakdanu in iz njih porojenih vprašanj nikoli ne zmanjka. Večina dilem je povsem strokovnih, računovodskih ali davčnih, vsake toliko časa pa naše naročnike zanimajo tudi zadeve, ki z računovodstvom niso neposredno povezane. Ko pojasnim, da o takih vsebinah ne moremo oziroma ne smemo svetovati, običajno potarnajo, da so "deklica za vse", od katere se pričakuje rešitev marsičesa.


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS