Nepotrebni in davčno nepriznani odhodki

Zavezancem se davčno priznajo le odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, obdavčenih z davkom od dohodkov pravnih oseb. Vsi drugi odhodki se štejejo za nepotrebne in se trajno izvzamejo iz davčne osnove. Tudi med odhodki, ki so potrebni za pridobivanje obdavčenih prihodkov, so nekateri v celoti, drugi pa delno davčno nepriznani. Zakon tovrstne odhodke našteje in opredeli.

Zakon o dohodnini znova z novostmi

Osnovni namen novele Zakona o dohodnini je zmanjšanje davčne obremenitve dohodkov iz dela. Nov je tako davčni razred s 34-odstotno stopnjo, stopnja četrtega razreda pa je povečana na 39 %. Prag letnih dohodkov za največjo dodatno splošno olajšavo je tudi nekoliko večji, in sicer za 300 EUR. Novela se bo začela uporabljati z davčnim letom 2017.

Spremembe v ZDDPO-2

V okviru male davčne reforme je s spremembami ZDDPO-2 zakonodajalec zvišal davčno stopnjo na 19 %, ukinil davčne ugodnosti za družbe tveganega kapitala, odpravil davčne olajšave za financiranje političnih strank in določil, da amortizacija dobrega imena ni davčno priznan odhodek. Zakon se bo uporabljal od 1. januarja 2017.

Olajšava za vzdrževane družinske člane

Tako olajšavo sme uveljaviti zavezanec, ki je rezident Slovenije, in sicer pri letni odmeri dohodnine. Lahko pa to pri določenih dohodkih stori že med letom. Pogoji za pridobitev pravice do olajšave so odvisni od vrste družinskega člana in tudi zneski olajšave niso enotni za vse primere. Pod določenimi pogoji jo lahko uveljavi tudi rezident EU ali EGP.

Pravice na podlagi starševstva

Zavarovanje za starševsko varstvo staršem zagotavlja pravico do odsotnosti z dela zaradi nege in varstva otrok in pravico do denarnega nadomestila, ki nadomešča izpadli dohodek. Medtem ko je pravica do odsotnosti v zakonu jasno opredeljena, to ne velja za pravico do denarnega nadomestila. Osnova za nadomestilo je določena v različnih predpisih, na njegovo velikost pa vplivajo tudi varčevalni ukrepi.

Obveznosti slovenskih davčnih zavezancev za DDV pri dobavah na Hrvaškem

Z vstopom Hrvaške v EU so se med drugim odprle nove možnosti in priložnosti na področju obdavčitve z DDV. Pri usklajevanju hrvaških predpisov s predpisi EU je bil v hrvaški zakon o DDV vključen 194. člen Direktive 2006/112/ES, ki tujim davčnim zavezancem močno olajšuje poslovanje na območju Hrvaške.

Uporaba SKD in KNCar pri obračunu DDV

Zavezanci morajo za pravilen obračun DDV pogosto upoštevati tudi uvrstitev blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife oziroma uvrstitev dejavnosti v standardno klasifikacijo dejavnosti. V praksi nikoli ni bilo težav s pridobivanjem informacij glede razvrščanja dejavnosti, za kar je pristojen Surs. Številne težave pa so se pojavljale pri uvrščanju blaga v kombinirano nomenklaturo, saj je Furs do nedavnega izdajal zavezujoče carinske informacije zgolj za namene uvoza blaga. Glede na zadnja Fursova pojasnila pa ni več tako.

Izdati račun ali ne?

Pred poletjem dopolnjeni 143. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost je uvedel nove izjeme od obveznosti izdajanja računov. Nekaterim osebam torej po novem ni treba izdajati računov niti jih davčno potrjevati. Po mnenju Zveze RFR gre za poenostavitev, ki je zahtevala veliko pojasnjevanja, a zavezanci žal še vedno ne vedo, ali ravnajo prav.

Prijava plačilnih računov in podatki o finančnih računih

Plačilni računi zavezancev, ki so odprti v Sloveniji in v tujini, so vpisani v davčni register, ki ga vodi Furs. Obveznost prijave računov v ta register velja predvsem za plačilne račune, odprte v tujini, saj se prenos podatkov o plačilnih računih, odprtih v Sloveniji, opravlja avtomatično iz registra centralnih računov. Podatke o plačilnih računih v tujini je treba prijaviti na predpisanih obrazcih in v predpisanih rokih. Furs bo poleg podatkov o plačilnih računih v tujini, ki jih morajo prijaviti zavezanci sami, s prihodnjim letom razpolagal tudi s podatki o finančnih računih, ki so jih slovenski rezidenti odprli v državi, podpisnici večstranskega sporazuma o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih. Visoke globe, ki so predpisane za kršitve določb glede obveznosti prijave podatkov v davčni register, bo Furs lahko izrekel le, če se bo izkazalo, da se v izmenjavi prejeti podatki nanašajo na neprijavljen plačilni račun, odprt v tujini.

IKS 11/ 2016


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS