Davčno načrtovanje, izogibanje in utaja ter ukrepi za zajezitev odtekanja davka

Globalizacija in velika mednarodna podjetja so poleg veliko pozitivnih vplivov na gospodarstvo prinesli tudi negativne vidike v obliki davčne erozije in izogibanja plačilu davka. Zato je pomembno, kdaj so ravnanja zavezancev za davek razumljena kot davčno načrtovanje ali agresivno davčno načrtovanje, kdaj kot davčno izogibanje in kdaj kot davčna utaja. Poseben poudarek pa sestavek namenja ukrepom OECD, ki po mnenju strokovne javnosti pomenijo pomembno prelomnico na področju mednarodne obdavčitve.

Mednarodni ukrepi v okviru OECD za zajezitev davčne erozije

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je sprejela več predlogov ukrepov za zajezitev davčne erozije in preprečitev prenosa dobičkov iz držav, kjer so ustvarjeni, in jih poimenovala ukrepi BEPS. Ker zavezanci za davek že zdaj načrtujejo transakcije, na katere bodo ti ukrepi vplivali v prihodnosti, je pomembno, da so seznanjeni z njihovim učinkovanjem. Po zgledu teh ukrepov je za boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju ukrepe pripravila tudi Evropska komisija. Slovenija oboje pospešeno implementira v zakonodajo, prav tako pa se z njimi intenzivno ukvarja Furs, kar bo pomembno vplivalo tudi na poslovanje predvsem tistih zavezancev za davek, ki se ukvarjajo z mednarodnimi transakcijami.

Nova poročanja za zajezitev davčne erozije

Zavezanci za davek bodo morali že za leto 2016 predložiti poročilo po državah. To je del ukrepa 13 Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj za zajezitev davčne erozije, povezan z dokumentacijo o transfernih cenah. Predlaganim rešitvam je sledila tudi Evropska komisija s sprejetjem direktive o spremembi direktive glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja. Poročilo po državah bodo morale predložiti mednarodne skupine podjetij z več kot 750 milijoni EUR konsolidiranih prihodkov na letni ravni. Ta kriterij po javno objavljenih podatkih za leto 2014 izpolnjuje ne več kot 7 slovenskih družb.

Popravljanje napak pri DDV

Pri obračunu DDV nemalokrat prihaja tudi do napak. Te se lahko pojavijo pri obračunanem ali odbitem davku. Poleg teh so še take, ki na obračunavanje DDV ne vplivajo. Tako prve kot druge je treba popraviti, zavezanci pa to lahko storijo na več načinov, odvisno od vrste napake. Sestavek na številnih zgledih prikazuje, kako popraviti različne napake in kakšne so lahko njihove posledice.

Sistem obračuna socialnih prispevkov, IV. del – prispevki od osebnega dopolnilnega dela, dohodkov zasebnikov in kmetov

V Sloveniji so socialno zavarovani tudi fizične osebe, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, zasebniki in kmetje. Prvi morajo pred začetkom opravljanja dela pridobiti vrednotnico, ki krije prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje. V sistem obveznega socialnega zavarovanja se morajo vključiti tudi samozaposleni. Zasebniki, ki opravljajo samostojno dejavnost kot postranski poklic, morajo plačati prispevke v mesečnem pavšalnem znesku. Kmetje se v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključijo ob izpolnjenih pogojih, sicer pa prostovoljno oziroma so le zdravstveno zavarovani. Sicer se pri kmetih in samozaposlenih prispevne stopnje ugotavljajo individualno.

Premostitveno zavarovanje športnikov

Poklicni in vrhunski športniki se lahko že med aktivno športno kariero vključijo v posebno obliko poklicnega zavarovanja, to je v premostitveno zavarovanje. To jim omogoča socialno varnost po koncu aktivne športne kariere. Delodajalci ali športniki sami v premostitveni sklad vplačujejo poseben prispevek. Iz sredstev, zbranih med aktivno kariero, bodo po njenem zaključku športniki preje(ma)li dohodek, ki jim bo omogočil prehod v novo življenjsko obdobje. Vplačila v premostitveni sklad so pod predpisanimi pogoji neobdavčena. Do davčnih olajšav bodo športniki upravičeni tudi pri izplačilu privarčevanih sredstev.

IKS 10/ 2016


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS